"Naš pediater v Šmartnem ob Paki že nekaj časa ne dela, karkoli je narobe, moram s hčerko v Velenje," je potožila bralka, doma iz okolice Velenja. "V Velenje pa tudi težko pridem, enkrat sem klicala celo dopoldne od pol osmih do 12. ure, ko se mi je oglašala le tajnica." Pravi, da jo zaradi pomanjkanja pediatrov skrbi zdravje otrok na območju, saj je tudi njen izbrani pediater že upokojen in dela le dvakrat na teden.
Če nam ne bi pomagali že upokojeni pediatri, bi lahko zaprli že kar nekaj dispanzerjev po celi Sloveniji.
Margareta Seher Zupančič, vodja predšolskega in šolskega dispanzerja v Velenju
Vodja predšolskega in šolskega dispanzerja v Velenju, dr. Margareta Seher Zupančič priznava, da imajo tudi v Velenju, tako kot marsikje drugje po Sloveniji težave zaradi premalo pediatrov. "Z maksimalnimi napori vseh redno zaposlenih in ob pomoči upokojenih pediatrov ter pediatrov iz Slovenj Gradca in Celja uspevamo zagotavljati zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov na našem področju," pravi Saher Zupančičeva.
V času epidemij po 150 klicev na dan
Občasno sicer zaradi preobremenjenosti ambulant v času epidemije po besedah Seher Zupančičeve res prihaja tudi do težav pri naročanju po telefonu, saj prejmejo v povprečju več kot 150 klicev na dan. "Sestra ob rednem delu v amulanti ne more vedno takoj odgovoriti na klic, v času, ko se pogovarja z enim staršem po telefonu, pa je linija seveda zasedena," pojasnjujejo pri ZD Velenje. Imeli so tudi tehnično težavo z odzivnikom v eni izmed ambulant, ki se je vklopil že ob prvem zvonenju, a so pomanjkljivost sedaj odpravili.
Pediatri na primarni ravni ministrstvo za zdravje, ki ga trenutno vodi Milojka Kolar Celarc, in Zdravniško zbornico Slovenijie, že dlje časa opozarjali na nezadostno razpisovanje mest za specializacijo iz pediatrije za potrebe na primarni ravni. "Pred nekaj leti so odgovorni sicer povečali število mest za specializacijo iz pediatrije, vendar prepozno," poudarja Seher Zupančičičeva. "Glede na število otrok bi v Sloveniji na primarni ravni potrebovali približno 340 pediatrov, dela nas pa približno 260, vključno s tistimi, ki delajo v skrajšanem delovnem času."
V Velenju bodo težave rešili do leta 2020
Vzroki so po besedah vodje predšolskega in šolskega dispanzerja v Velenju enaki kot drugje po Sloveniji - nezadostno razpisovanje specializacij iz pediatrije za potrebe primarne ravni v preteklih letih. "To pomeni nekoliko manjšo dostopnost pediatra, predvsem pa nenormalne obremenitve za vse, ki delamo v zdravstvenem varstvu otrok in mladostnikov," opozarja Seher Zupančičičeva.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so v letu 2013 pripravili "Projekt mreža na primarni ravni - družinska medicina in pediatrija", v katerem so si zadali cilj, da bi imel vsak zdravnik specialist pediatrije opredeljenih 1.500 oseb ali 2.000 glavarinskih količnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice je bilo na dan 16. aprila 2018 na primarni ravni zaposlenih 216 pediatrov.
"Od oktobra 2014 do 2017 je bilo razpisanih 108 specializacij iz pediatrije, odobrenih je bilo 95," na ministrstvu odgovarjajo na vprašanje, koliko specializacij je bilo razpisanih in zasedenih v mandatu zadnje ministrice. "V letu 2018 je za prvo polletje določenih 18 specializacij iz pediatrije (razpis je še odprt)."
S podatkom, koliko že upokojenih pediatrov še dela na primarni ravni, na ministrstvu ne razpolagajo, ocenjujejo pa, da število specializantov v sistemu že presega predvidene bodoče upokojitve. Na primarni ravni sicer poleg pediatrov močno primanjkuje predvsem specialistov družinske medicine.
Mladi zdravniki polni znanja pa na zavodu...