Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v projektu "Zdravje v občini" že več let spremljajo različne kazalnike zdravja za vsako od 212 slovenskih občin in na koncu izberejo tisto, ki je za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev naredila največ. Seštevek pozitivnih in negativnih kazalcev je sicer pokazal, da je najbolj zdrava Mestna občina Velenje.

Med kazalniki zdravja je tudi absentizem. "Podatki o bolniškem staležu so pomemben vir informacij o zdravstvenem stanju aktivne populacije," pojasnjujejo na NIJZ, kjer bolniško odsotnost prikazujejo s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih izbrani osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela. Vključeni so dnevi bolniške odsotnosti zaradi vseh razlogov; od bolezni, poškodb, do nege otrok in ostalih, pojasnjujejo.

Večina nad slovenskim povprečjem

"Že osmo leto zapored v Sloveniji beležimo naraščanje bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016, ko smo prvič objavili kazalnike na ravni občin. Bolniška odsotnost se je v povprečju zvišala s 13 na 19 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca. V letu 2021 se je v primerjavi z letom 2020, kar v 140 občinah trajanje bolniške odsotnosti podaljšalo, ob čemer je kar 127 občin nad slovenskim povprečjem," so zapisali na NIJZ.

Spodnji zemljevid nam pokaže, katere so tiste občine, ki najbolj izstopajo iz slovenskega povprečja (19 dni) v letu 2021, med drugim v času epidemije covida-19. "Tudi v letu 2021 je na kazalnike telesnega in duševnega zdravja vplivala pandemija covida-19, čeprav manj kot v prvem letu pandemije, leta 2020," pojasnjujejo. Foto: Nijz Zemljevid nam pokaže, da je največ bolniških odstotnosti na vzhodu države. Pri tem posebej izstopa Prekmurje, kjer se na prvo mesto med prvimi uvršča obmejna občina Kobilje s povprečno 33,7 dni bolniških na prebivalca, sledita občini Hodoš (31,1) in Črešnovci (28,1).

Razlike so posledica ekonomskih razmer in dejavnikov okolja opozarjajo strokovnjaki. "Stalež je odraz družbeno-ekonomskih gibanj plus bolezni," večje število bolniških na vzhodu države v intervjuju za naš portal komentira priznana strokovnjakinja, specialistka področja medicine dela Metoda Dodič Fikfak. 

Na NIJZ dodajajo, da poleg objektivnih bolezenskih težav na individualno odločitev za bolniško odsotnost vpliva zapleten preplet dejavnikov, kot so razmere na delovnem mestu, vključno z medsebojnimi odnosi in organizacijo dela, družinske in osebne okoliščine, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in tudi razmere na trgu delovne sile. "Negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času velike brezposelnosti redno zaposlitev lažje obdržijo in dobijo bolj zdravi, so dejavniki, ki so posledica razvoja in uspešnosti delodajalcev na širšem območju in tudi lokalno. K ustvarjanju pogojev za dobre delodajalce z različnimi lokalnimi politikami in spodbudami prispeva tudi občina."

Sicer je Slovenija po absentizmu povsem na vrhu evropske lestvice. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS imamo v Sloveniji 20.000 ljudi, ki so na bolniški eno leto.

Po podatkih NIJZ je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v letu 2021 izgubljenih skupaj 14.184.358 dni, kar predstavlja dvig za 15,2 odstotka glede na leto prej. Absentizem se je v letih 2020 in 2021 zvišal za 10 odstotkov v breme delodajalca, še dvakrat višji pa je bil porast v breme ZZZS, so zapisali. 

Po podatkih so leta 2015 izdatki za nadomestila znašali 224,7 milijona evrov, leta 2017 že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2, v letu 2021 497,7 milijona in v letu 2022 že 713,6 milijona evrov. Glede na leto 2021 podatki kažejo na 43,4 odstotno rast oziroma so večji za 215,8 milijona evrov. "Na takšno rast so vplivale epidemiološke razmere - odhodki nadomestil iz razloga izolacije zaradi Covid-19 so v letu 2022 znašali že 191,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2021 skoraj enkrat večji," so nam odgovorili na ZZZS.

Naraščanje števila bolniških stroka povezuje z različnimi dejavniki, predvsem z rastjo števila zaposlenih, staranjem prebivalstva in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja ter nenazadnje s spremenjenimi razmerami na delovnih mestih.

vanda.levstik@styria-media.si