Poudarjajo, da je najučinkovitejša zaščita pred gripo vsakoletno cepljenje. To ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni) je lahko uspešnost cepljenja manjša, zato je pomembno, da se proti gripi cepijo tudi njihovi družinski člani, saj tako zmanjšajo možnost, da posameznik pride v stik z virusom.

Še posebej pa je cepljenje priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni.

Cepljenje proti gripi še posebej priporočajo starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhnim otrokom (od 6 do 23 mesecev starosti) in njihovim družinskim članom ter nosečnicam in njihovim družinskim članom.

Cepljenje svetujejo tudi zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pa lahko okužbo prenesejo na druge osebe in drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Skupno število obiskov in posvetov v ambulantah osnovnega zdravstva zaradi akutnih okužb dihal in gripi podobne bolezni je bilo v prvem tednu januarja nizko zaradi praznikov in šolskih počitnic. Akutnih okužb dihal je bilo več kot v preteklem tednu v starostnih skupinah nad 15 let, gripi podobne bolezni pa je bilo več predvsem v starostnih skupinah od 4 do 14 let.

Delež pozitivnih na gripo

Med vzorci, ki jih testirajo v laboratorijih, narašča delež pozitivnih na gripo. Virus influence, ki povzroča gripo, so namreč potrdili v 15,5 odstotka vseh testiranih vzorcev. V vzorcih, ki so jih odvzeli v ambulantah primarnega zdravstva, je bila tretjina pozitivnih na gripo, med vzorci iz bolnišnic je bilo pozitivnih 15 odstotkov.

V letošnji sezoni se je s cepivom proti gripi zaščitilo 2712 oseb, starih do 18 let, 33.608 oseb, starih od 18 do 64 let in 79.256 starejših od 65 let. Trenutno krožeči sevi se zaenkrat dobro ujemajo s sevi zajetimi v cepivu.

Gripa pri mladih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva pa lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice in tudi z višjo smrtnostjo. Pri kroničnih bolnikih pride lahko tudi do poslabšanja osnovne bolezni.

V porastu tudi druge okužbe

Naraščajo tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Medtem ko so v zadnjem tednu lanskega leta okužbo z RSV potrdili v šestih odstotkih analiziranih vzorcev, se je ta delež v prvem tednu letošnjega leta povečal na 11 odstotkov.

RSV je sicer najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.

Delež vzorcev, pozitivnih na koronavirus, pa je v prvem tednu leta 2024 padel, a je še vedno visok. Pozitivnih je 16 odstotkov testiranih vzorcev, delež pozitivnih je višji pri vzorcih odvzetih v bolnišnicah, so zapisali na NIJZ.