Francoska Agencija za hrano, okolje in zdravje ANSES je prejela 25 poročil glede hujših reakcij po jemanju prehranskih dopolnil, ki vsebujejo rdeči fermentirani riž. Gre za prehranska dopolnila, ki naj bi pomagala vzdrževati normalno raven holesterola v krvi. 

Jemanje je lahko tvegano!

Poročila o neželenih stranskih učinkih pri jemanju dodatkov z rdečim fermeniranim rižem govorijo o resnih stranskih učinkih: poškodbah mišic in s tem povezanih bolečinah v sklepih ter na poškodbe jeter. Strokovnjaki francoske agencije za zdravje so tako izdali  poročilo o tveganju jemanja. Posebej pozornimi morajo biti tisti, ki že jemljejo statine, zdravila za zniževanje holesterola. 

Večina uporabnikov meni, da so prehranski dodatki varni

Neželeni učinki ob jemanju prehranskega dopolnila z rdečim kvasnim rižem zdaleč niso osamljeni primer. Francoska agencija je od leta 2010 prejela 1565 poročil o neželenih dogodkih, 76 odstotkov pa jih je bilo povezanih z jemanjem prehranskih dodatkov. Več kot tretjina poročil je bilo povezanih s prehranskimi dopolnili  za hujšanje, proti izgubi las, zniževanju holesterola (izdelki z rdečim fermentiranim rižem). Najbolj resna poročila so bila povezana s škodljivimi učinki na jetra, prebavni sistem in alergijske reakcije.

O koncentracijah malo znanega

Rastline, ki so v prehranskih dopolnilih, imajo lahko dolgo zgodovino uporabe v obliki čajev ali začimb in za krajša časovna obdobja, zelo malo pa je znanega o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin (npr. izvlečkov), in njihovem daljšem jemanju.

Na drugi strani poraba in dostopnost prehranskih zdravil v Evropi in tako tudi v Sloveniji narašča, spreminjajo se kanali prodaje, uveljavlja se naročanje preko interneta. Polovica uporabnikov dopolnila kupuje v lekarnah, 29 odstotkov v živilskih trgovinah, skoraj 18 odstotkov v specializiranih trgovinah. 2,1 odstotka ljudi dopolnila kupuje prek spleta, kar je najbolj problematično in pristojni opozarjajo potrošnike, naj bodo pri tem še posebej previdni.

Prebava, utrujenost, bolečine, depresija ...

Foto: Shutterstock Zivljenje 10.02.14, zdravila, foto: shutterstock Kar 77 odstotkov tistih, ki uživajo prehranska dopolnila, to počne zaradi zmanjšanja odpornosti organizma, več kot polovica zaradi pomanjkanja določene snovi, skoraj polovica pa zaradi utrujenosti. Ženske so pogosteje kot moški kot razloge navedle pomanjkanje določene snovi, prebavne težave, utrujenost, bolečine v sklepih in depresijo. Moški pa pogosteje kot ženske po dopolnilih posegajo zaradi povečane športne aktivnosti. Podatkov o tem, koliko ljudi v Sloveniji prehranske dodatke uživa, na NIJZ še nimajo. 

Mladi predvsem za hujšanje

Raziskave iz tujine, denimo Italije, so pokazale, da mladostnice, stare od 16 do 19 let, po prehranskih dopolnilih posegajo predvsem zaradi oblikovanja telesa (hujšanje), skrbi za zdravje, vnosa mineralov zaradi izgube pri potenju in za izboljšanje telesne zmogljivosti. Večino informacij o uživanju dopolnil pa dobijo od trenerjev in prijateljev – podobno bi najverjetneje ugotovili tudi pri nas, je dejala Blaznikova.

"Prehranska dopolnila in podobni izdelki so pogosto lahko vir tveganj za zdravje, čeprav jih večina uporabnikov zaznava kot varne ali neškodljive," opozarja Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). 

Škodljiv je lahko tudi prekomeren vnos hranil 

Določeno živilo, hranilo ali snov v živilu lahko kljub nadzoru pri posamezniku povzroči neželene učinke, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov). "Prehranska dopolnila se lahko uporabljajo za uravnavo prepoznanega pomanjkanja ali vzdrževanja zadostnega vnosa določenih hranil. Prekomeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv in vodi v neželene učinke in je povezan prav s prehranskimi dopolnili ali obogatenimi živili oziroma z njihovo kombinacijo," še opozarja Blaznikova. Dopolnila naj bi tako uživala načeloma zdrava populacija in še to za krajši čas.

Dopolnila ne zdravijo, poudarjajo na NIJZ, nevarna pa je tudi možnost kontraindikacij pri določenih stanjih oziroma boleznih. Količina sestavin iz različnih virov seštevajo, kar je glede na koncentriranost v dopolnilih vir potencialnega tveganja. Tak primer je ravno rdeči fermentirani riž v kombinaciji s statini.