“Študije, ki so obravnavale povezavo med cepljenjem in posledično pojavom določene bolezni, na primer raka in avtizma, so to možnost povsem ovrgle,” pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje (MZ). Dodajajo, da je cepljenje najučinkovitejši preventivni ukrep in dokazano ščiti pred posameznimi nalezljivimi boleznimi. Na MZ sicer pripravljajo izhodišča za spremembo Zakona o nalezljivih boleznih na področju izvajanja cepljenja.

Kot smo pisali, v Slovenijo prihaja zdravnica Sladjana Velkov, ki se bori za uvedbo prostovoljnega cepljenja. Trdi, da so cepiva eden od glavnih vzrokov epidemije avtoimunskih obolenj, avtizma, raka in podobno: “Cepiva ne varujejo, pač pa povzročajo nove bolezni.” Po njenih besedah je v Evropi 18 držav, ki imajo le prostovoljno cepljenje, za takšen sistem si prizadeva tudi v drugih državah.

Majhna količina antigenov

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so otroci vsak dan izpostavljeni številnim tujim antigenom, tudi z uživanjem hrane lahko vnesemo v telo nove bakterije, številne pa živijo v ustih in nosu kot del normalne flore. “Cepiva pa vsebujejo le majhno količino antigenov v primerjavi s tem, kar moramo obvladovati v svojem življenjskem okolju, zato cepiva vsekakor ne preobremenjujejo imunskega sistema, saj je ta zgrajen zelo robustno in nudi zaščito pred številnimi vsakodnevnimi izzivi iz okolja,” pravijo. Dodajajo, da cepiva imunski sistem krepijo, saj povzročijo nastanek zaščite pred določenimi nalezljivimi boleznimi.

“Prav tako razpoložljivi znanstveni podatki kažejo, da sočasno cepljenje z več cepivi ali proti več nalezljivim boleznim, nima negativnega učinka na imunski sistem,” opisujejo. Navajajo raziskave, v katerih so proučevali sočasno cepljenje z različnimi kombinacijami cepiv. Te raziskave so po njihovih besedah pokazale, da so cepiva učinkovita tako v kombinaciji kot pri posamični uporabi:  “Pri kombiniranih cepivih niso ugotavljali večjega tveganja za neželene učinke po cepljenju.”

Vrnile so se ošpice

“Zaradi visokega deleža cepljenih otrok se v Sloveniji nekatere nalezljive bolezni ne pojavljajo več ali pa se je njihovo število bistveno znižalo,” pravijo na Ministrstvu. Pojasnjujejo, da se zaradi cepljenja ne srečujemo več z obolelimi otroki, priključenimi na dihalno napravo zaradi paralize dihalnih mišic, ki bi jo povzročil virus otroške paralize, ne vidimo več otrok, ki bi se dušili zaradi davice, ali otrok z možgansko okvaro zaradi ošpic. “Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko manjše število necepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev,“ pravijo in dodajajo, da se v zadnjih letih v nekaterih evropskih državah srečujejo v velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi hudimi posledicami. Pojavljati so se začele tudi v Sloveniji, ne samo pri potnikih, pač pa tudi pri necepljenih prebivalcih.

O spremembi zakonodaje

"Po oceni strokovnjakov je za posameznika tveganje, da bo utrpel okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje,” pravijo na MZ. 

Kljub temu pripravljajo izhodišča za spremembo Zakona o nalezljivih boleznih na področju izvajanja cepljenja: “Pomembno je, da bomo kljub morebitnim spremembam veljavne ureditve še naprej zagotavljali najvišjo stopnjo varovanja zdravja na področju nalezljivih bolezni ter ohranjali visoko raven precepljenosti populacije.” V ta namen so marca letos, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Posvetovalno skupino za cepljenje,  izvedli strokovni posvet  z mednarodno udeležbo, kjer so bila izhodišča tudi predstavljena. “Vsekakor bomo na področju cepljenja v državi prisluhnili  strokovnjakom na področju cepljenja ter izmenjali stališča in predloge s predstavniki nevladnih organizacij in civilno družbenih gibanj,” obljubljajo.

Vpliv na zdravje

Cepiva in imunoglobulini se proizvajajo po najvišjih standardih varnosti, trdijo na MZ. Vsa cepiva, ki so na voljo v Sloveniji, ustrezajo varnostnim zahtevam, ki jih določata Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA).  “Po cepljenju se sicer lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so v večini primerov blagi in prehodni. Resni neželeni učinki se pojavijo zelo redko, od eden na tisoč do eden na milijon cepljenih, nekateri so tako redki, da tveganja za njihov pojav niti ni mogoče natančno oceniti,” opisujejo. Dodajajo, da večina težav, ki jih opazimo po cepljenju, običajno ni posledica cepljenja, še posebej to velja v prvem letu življenja, ko so cepljenja precej pogosta: “Sočasno z njimi se lahko pojavijo tudi drugi zdravstveni dogodki, ki vplivajo na zdravje otroka.” 

Preberite še več novic s področja zdravja.