Kar se reproduktivnega varstva tiče, je naša država med prvimi v Evropi in Slovenija je bila med prvimi, ki je začela z izvajanjem amniocenteze in nuhalne svetline: "Začelo se je koncem sedemdesetih in bili smo pionirji v nekdanji Jugoslaviji, saj so naši predhodniki že takrat vedeli, za kako pomemben del zdravstvenega varstva gre. Bliskovit razvoj se je začel v osemdesetih letih in marca leta 1981 smo skladno z razvitimi evropskimi državami uvedli amniocentezo," je začetke preiskav za odkrivanje morebitne nepravilnosti ploda opisala predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, Nataša Tul - Mandič.

Po amniocentezi še nuhalna svetlina

Foto: V. L. Ginekološka klinika Amniocenteza je poseg, s katerim ob uporabi ultrazvoka in igle iz maternične votline odvzamejo vzorec plodovnice: "To je test, ki je primeren za nosečnice, pri katerih obstaja visoko tveganje, da ima plod kakšno nepravilnost. Ker je poseg zelo zahteven, je bil primeren le za redke,"  je pojasnila zdravnica, ki je leta 1996 v Slovenijo prinesla nosečnicam dostopnejšo in prijaznejšo nuhalno svetlino: "Imela sem srečo, da sem prišla v samo srčiko dogajanja v London in se tam v dveh mesecih naučila presejalnega testa, merjenja nuhalne svetline. Leta 1998 smo razvili še sestavljalni presejalni test, ki je danes najpomembnejš test v Evropi za odkrivanje plodov z downovim sindromom," se je svojih in s tem slovenskih začetkov spominjala Tul - Mandičeva.

Za pregled nuhalne svetline se danes po njenih besedah odloči okoli osemdeset odstotkov vseh nosečnic v Sloveniji. Pri tej preiskavi z ultrazvokom merijo tekočino, nabrano pod kožo v zatilju zarodka v zgodnji nosečnosti. S tem lahko napovejo možnost kromosomskih in drugih nepravilnosti ploda.

Downovega sindroma bistveno manj

V tem času se je izjemno zmanjšalo število rojenih otrok z downovim sindromom: "Leta 1981 so lahko odkrili le šest odstotkov plodov s kromosomsko nepravilnostjo, v zadnjih letih je teh odkritij 85 odstotkov, kar je zelo pomembno, saj si starši želijo vedeti, kako se plod razvija," je dodala.

Danes se v Sloveniji rodi med pet in deset otrok na leto, ki imajo downov sindromm. Večina njihovih meter se za pregled nuhalne svetline ni odločila, pri nekaterih pa bil ta test lažen: "To je zato, ker medicina ni stoodstotna. Še vedno narava ve več," je še dejala Mandič Tulova. 

Zdravniki s posebno licenco

Kakovost opravljenega pregleda nuhalne svetline je odvisna zlasti od usposobljenosti ginekologa, ki mora za opravljanje takšnih pregledov imeti posebno licenco, pa tudi od kakovosti in sodobnosti ultrazvoka. Zdravnikov, ki imajo takšno licenco - obnavljati jo je treba vsako leto, je pri nas okoli 35, smo še slišali na novinarski konferenci.

Amniocenteza zahtevna pa vendarle uspešna preiskava

Če nuhalna svetlina odkriva verjetnost za nepravilnost ploda, z amniocentezo tudi dejansko ugotovijo downov sindom in druge genetske napake pri plodu. V začetku 80. let je bilo pri nas samo nekaj takšnih preiskav na leto, danes jih imamo 1200 in 1300, je pojasnil Gorazd Rudolf s kliničnega inštituta za medicinsko genetiko. Preiskava je zahtevna, zato so možni tudi zapleti. Kot so povedali na novinarski konferenci, se eden na dvesto posegov lahko konča s splavom.

Pomembna tudi psihološka pomoč

Foto: Žurnal24 candida par Odkritje nepravilnosti pri plodu prinaša tudi številne socialne, psihološke in etične dileme, je dodala klinična psihologinja, Vislava Globevnik Velikonja, saj se morata starša kar naenkrat odločiti  in presojati o usodi željene nosečnosti: "Presejalni testi nosijo s seboj zagotovo povišano anksioznost, lahko se pojavi pred samim posegom, kot strah pred posegom, v času čakanja na rezultat, lahko se ohrani tudi pozneje, bodisi po pozitivnem ali negativnem izvidu. Psihološko pomoč v naši hiši ponujamo ženskam in parom, takoj ko izvedo slabo novico in je v veliki meri odvisna od tega, kako jo sprejmejo na samem začetku, ko so še v šoku," je dejala psihologinja in dodala, da je odkritje nepravilnosti težka preizkušnja tudi za zdravstvene delavce, ki morajo novico sporočiti. 

vanda.levstik@zurnal24.si