Angleški sev novega koronavirusa je, kot kaže tudi pri nas. Nacionalni laboratorij je namreč pri osebi, ki je pripotovala iz Anglije, našel koronavirus, ki je zelo podoben angleškemu sevu, poroča STA. 

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so navedli, da pri sekvenciranju genomov novega koronavirusa sodelujejo oddelki diagnostične, javozdravstvene in raziskovalne mikrobiologije. Določanje genoma poteka direktno iz vzorcev, da bi bila sekvenca dobra, pa mora biti virusa v vzorcu dovolj. V tem primeru pa pridobljena sekvenca ni popolna.

Tisti deli, ki so jih lahko analizirali, se povsem ujemajo z angleškim sevom, trdijo v NLZOH. Zato predvidevajo, da je v vzorcu zelo verjetno bil prisoten novi angleški sev, ne morejo pa tega povsem potrditi.

Poleg nacionalnega laboratorija analize vzorcev množično opravljajo tudi na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, od koder so nedavno sporočili, da novega seva med analiziranimi vzorci še niso zaznali. Ali še vedno niso zaznali novega seva, pa danes za STA niso pojasnili.

Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novemu sevu.

Okuži več ljudi

Novi koronavirus se ves čas spreminja, strokovnjaki poročajo o britanskem, škotskem in južnoafriškem sevu. Značilnost za te nove mutacije je hitrejše širjenje virusa oziroma njegova večja kužnost. Ko virus vstopi v naša dihala, se bolj trdno oz. bolj uspešno veže in vstopi v celico. Ugotovili so, da se je reprodukcijsko število – to kaže, na koliko ljudi en okuženi prenese okužbo - pri novem sevu povečalo za približno 0,4. To pomeni, da če je prej en človek okužil 1,1 človeka, zdaj okuži 1,5 človeka, navajajo na NLZOH.

Nevarnost novega seva torej ni v težjem poteku bolezni, ampak v večjem številu ljudi, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč in v kratkem času še bolj obremenili zdravstveni sistem.

Pri virusih sestavljajo ovojnico proteini, novi koronavirus ima t. i. protein S, ki je v obliki bodic. Naša protitelesa se obrnejo proti obliki tega proteina. Naš imunski sistem ustvari protitelesa, ki so takšne oblike, da se kot ključ na ključavnico prilegajo temu proteinu. Oblika, na katero morajo protitelesa delovati, je kljub mutacijam ostala enaka. Zaradi tega je imunski odgovor na novo ali staro različico virusa enak, dodajajo.

To dokazujejo tudi primeri iz Anglije, kjer niso opazili ponovnih okužb z novim sevom pri ljudeh, ki so že bili okuženi s starim virusom. Protitelesa, sprožena ob prvi okužbi, tako varujejo tudi pred novim sevom. To je dobra novica tudi za cepivo, ki bo učinkovito proti novemu sevu, poudarjajo na NLZOH.

Foto: UKC Maribor Covid-19, UKC Maribor, cepivo, lekarna, hramba Cepivo proti covidu-19 – doslej sta bili v EU potrjeni dve cepivi, pri obeh gre za mRNK cepivi – deluje tako, da delček RNK virusa vbrizgajo v mišico, s čimer pride virusna genska informacija za protein S v naše lastne celice. Te začnejo izdelovati delčke virusa, ki jih imunski sistem opazi in začne izdelovati imunski odziv proti virusu.

Tudi vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala je na nedavni okrogli mizi STA dejal, da je zelo verjetno, da bodo cepiva proti covidu-19 ščitila tudi pred novimi sevi, ki so do zdaj znani. A večji kot je obseg epidemije, večje število gostiteljev ima in večje so možnosti, da se ustvarijo ter razširijo novi sevi.

Tako ni nemogoče, da bi nastal tudi sev, proti kateremu cepivo ne bo tako učinkovito, saj bo imel preveč mutacij. Takšen sev so znanstveniki v laboratoriju že ustvarili. "Če se število mutacij nakopiči, bodo morda cepiva slabše delovala. Ni pa nujno, da bo do tega prišlo, ker se lahko virus spremeni le do takšne mere, da je še vedno funkcionalen. Ravno ta del virusa, s katerim se veže na celice, je tarča za nevtralizacijska protitelesa," je še pojasnil.

dezurni@zurnal24.si