"V prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo, ter visoko vsebnostjo kalorij, maščob, soli in sladkorja," ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so skupaj z mariborsko Fakulteto za zdravstvene vede opravili raziskavo o ponudbi v prodajnih avtomatih. 

Na fakulteti so popisali kar 188 ustanov v vseh statističnih regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov. "Izsledki raziskave kažejo, da so prodajni avtomati v več kot treh četrtinah napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, medtem ko se bolj zdrava izbira (sveža sadje in zelenjava, smoothie) pojavljajo v zelo nizkem deležu (manj kot 1 odstotka)," poudarjata Urška Rozman in Sonja Šostar Turk, ki sta profesorici na Univerzi v Mariboru.

Debelost je razširjena po vsem svetu in kot je videti, se stanje ne izboljšuje. Če ne bo ustreznih ukrepov, ki bi omejili uživanje nezdrave hrane in spodbudili, zdrav življenjski slog, Evropi do leta 2030 grozi epidemija debelosti, svari WHO.

Zdravje otrok Epidemija debelosti: V devetih evropskih državah predebelih več kot 30 odstotkov 11-letnih dečkov

Prehranjevanje od doma in nakupovanje v avtomatih današnja realnost

Eden od najpomembnejših ukrepov je zagotovookolje, ki bo potrošnikom ponujalo in tako spodbujalo zdravo izbiro. Dejstvo je, da je prav okolje skupaj socialno ekonomski faktorji glavni dejavnik epidemije debelosti. "Pri tem pa ima prehranjevanje stran od doma, tudi nakup hrane v prodajnih avtomatih, pomembno vlogo. Zaradi stiske s časom ali pomanjkanja druge ponudbe, je prodajni avtomat večkrat priročna, a ne vedno niti zdrava niti cenovno ugodna izbira," dodajajo na ZPS.

Zdrava ponudba v zdravem okolju

"Avtomati so odličen primer komercialnih determinant našega prehranjevanja. Torej kako ponudniki preko oblikovanja okolja, kjer preživimo veliko časa, narekujejo naše prehranjevalne navade saj izkoristijo dejstvo, da pogosto nimamo časa ali priložnosti za drugačen obrok. Zato je izredno pomembno, da je ponudba v teh okoljih zdrava in da ne dopustimo da so fakultete in zdravstveni domovi prostor za dodatno promocijo nezdravih ultra-procesiranih živilih in sladkih pijač, kot je bilo to do sedaj," pa opozarja Urška Erklavec iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Na Ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da se ponudba vendarle nekoliko izboljšuje, predstavniki zveze potrošnikov in fakultete za zdravstvene vede pa pozivajo odločevalce, ki omogočajo namestitev avtomatov v svojih prostorih, da v razpis vključijo predlagane smernice in priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir, kar se vode tiče, "pa naj se namesto avtomatov omogoči raje pitje neposredno iz pipe ali pitnika, ki naj bo nameščen v vsaki zdravstveni in socialno varstveni ustanovi."

Naš cilj je, da imajo študentje, obiskovalci zavodov, kot tudi pacienti in zaposleni, možnost izbrati tudi zdravo ponudbo v avtomatih," je povedala dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje.

"Prodajni avtomati predstavljajo še ne izkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije pozivamo odločevalce, ki omogočajo namestitev avtomatov v svojih prostorih, da v razpis vključijo predlagane smernice in priporočila za zagotavljanje zdravih prehranskih izbir. Prav tako pa naj se z vidika okolja in zdravja v idealnem primeru namesto avtomatov omogoči raje pitje neposredno iz pipe ali pitnika, ki naj bo nameščen v vsaki zdravstveni in socialno varstveni ustanovi," sta poudarili doc. dr. Urška Rozman in prof. dr. Sonja Šostar Turk iz Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede in ob tem izpostavila: "V sklopu raziskave Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede je bilo popisanih 188 ustanov v vseh statistični regijah v Sloveniji in 5625 izdelkov. Izsledki raziskave kažejo, da so prodajni avtomati v več kot treh četrtinah napolnjeni s pijačami s sladkorjem in sladkimi prigrizki, medtem, ko se bolj zdrava izbira (sveža sadje in zelenjava, smoothie) pojavljajo v zelo nizkem deležu (manj kot 1 %)."

Debelost je kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzročajo jo psihološki, socialni in genetski dejavniki, v zadnjih 30 letih pa v razvitem svetu vztrajno narašča.