“Najpogostejši povzročitelji glistavosti, predvsem pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, so podančice in redkeje navadna človeška glista,” nam je pojasnila zdravnica Jana Svetičič Marinko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodaja, da se lahko človek okuži tudi z glisto lasnico, “vendar je ta okužba v Sloveniji izredno redka.”
Od leta 2001 do leta 2014 je bilo v Sloveniji prijavljenih le devet primerov okužbe z glisto lasnico. Prijavljenih okužb s podančico je v Sloveniji od 1.000 do 2.000 primerov na leto, okužbe z navadno glisto so v Sloveniji redkejše.
Gliste podančice
Podančice so po njenem opisu velike ena do dva milimetra, v blatu so vidne kot nitke, ki se gibljejo.
“Če je podančic malo, okužba ne povzroča znakov bolezni. Sicer pa otrok, ki je okužen s podančico, nemirno spi, ker ga srbi predel okoli zadnjika,” opisuje. Ponoči se namreč samica podančice seli proti danki, kjer izleže jajčeca, iz katerih se razvijejo larve, ki povzročajo močno srbenje. Otrok se praska, jajčeca tako pridejo na roke, predvsem za nohte. Ko se dotakne ust, prenaša jajčeca v usta in od tam v črevesje.
“Poleg tega ima oseba lahko močne bolečine v trebuhu, neredno prebavo, slabost in hujša,” dodaja.
Jana Svetičič Marinko pojasnjuje, da se človek s podančico okuži ob zaužitju jajčec, ki so na rokah, nanešena na živila, v vodo na predmete. Jajčeca se lahko širijo tudi po zraku pri postiljanju postelje okužene osebe.
“Preventiva pred okužbo s podančicami je predvsem osebna higiena, to je temeljito umivanje rok s toplo tekočo vodo in milom po uporabi stranišča, pred in med pripravo živil in pred jedjo,” pravi.
Svetuje, da predmete, s katerimi je bil v stiku oboleli otrok, operemo z vročo vodo in detergentom, da se jajčeca ne bi prenesla na druge ljudi. “Nohti naj bodo pristriženi zelo na kratko,” dodaja.
Navadna človeška glista
“Navadna človeška glista je podobna deževniku, samica je velika 20 do 35 centimetrov in je večja od samca. Okužena oseba jo lahko izloča v blatu,” pravi.
S človeško glisto se lahko okužimo z vsakim živilom, ki je onesnaženo z blatom okuženih ljudi s človeško glisto, pri katerih nismo upoštevali ustreznih higienskih priporočil, kot so umivanje rok, toplotno obdelava, higiensko rokovanje, shranjevanje živil, ustrezna priprava vode in podobno.
Glista lasnica
Opisuje, da je glista lasnica valjaste oblike, samica je velika le tri do štiri milimetre, samec je za polovico krajši. Ličinke se nahajajo v progastih mišicah.
Večina okužb z glisto lasnico poteka brez znakov bolezni, ker je količina zaužitih ličink največkrat majhna. Opozarja pa, da ima bolnih pri hujših oblikah v prvem obdobju drisko, bolečine v trebuhu, slabosti, bruha, te težave pa so lahko blage.
V drugem obdobju pa se zaradi razsoja ličink s krvjo v progaste mišice, pojavi vročinain oteklina vek: “Najprej so prizadete zunanje očesne mišice, nato sledi prizadetost drugih mišičnih skupin; žvekalne, vratne, dihalne, mišice udov.” Največkrat je izid bolezni dober, razen v primeru prizadetosti srca, osrednjega živčevja ali pljuč.
“Človek se z glisto lasnico okuži ob uživanju surovega ali toplotno slabo obdelanega mesa, ki je okuženo s cistami zajedalca. Izvor okužbe za človeka je v glavnem domači ali divji prašič,” opisuje zdravnica.
Pri preventivi je po njenih besedah bistveno, da meso pregleda veterinar. Nadalje je pomembno temeljito kuhanje in pečenje mesa, to je vsaj 71 stopinj Celzija skozi celo debelino mesa, tudi ob kosteh, ali zamrzovanje mesa na temperaturi -15 stopinj Celzija za 30 dni ali temperaturi -25 stopinj Celzija za deset dni.
“Prekajevanje, sušenje in soljenje ličink ne uniči,” opozarja in dodaja, da pri nas v klavnicah vse zaklane prašiče pregledajo na glisto lasnico.
Kako poteka zdravljenje …
“Ob sumu, da ima oseba gliste, mora čim prej obiskati zdravnika, da okužbo z ustreznimi preiskavami potrdi ali ovrže,” pravi Jana Svetičič Marinko. Podančice dokažemo z mikroskopsko preiskavo jajčec na celofanskem traku, navadno glisto s prisotnostjo glist ali jajčec v iztrebkih in s preiskavo krvi, okužba z glisto lasnico pa prav tako s preiskavo krvi.
Za zdravljenje so na voljo protiparazitne učinkovine, običajno v obliki tablet, ki jih zaužijemo po navodilu zdravnika.
“Če okužbe ne zdravimo, posledice občuti sam bolnik, saj se znaki bolezni lahko stopnjujejo. Otrok pri dolgotrajni nezdravljeni okužbi lahko tudi slabše napreduje v razvoju,” opisuje. Dodaja, da so poleg tega posledice tudi za javno zdravje, saj je oseba okužena s podančicami ali navadno glisto, ki se ne zdravi, lahko vir okužbe za druge ljudi.
anja.scuka@zurnal24.si