Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je včera jza STA povedala, da bo njena skupina vladi ta teden predlagala podaljšanje veljavnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, o morebitnih spremembah bi se lahko pogovarjali šele takrat, ko bodo nazadnje sprejeti ukrepi pokazali učinek, to je proti koncu tega tedna.

"Če ukrepe sprostimo, bomo imeli v trenutku izjemen porast okužb. Nobenega manevrskega prostora nimamo, da bi ukrepe sproščali. Če ne bomo obrnili krivulje navzdol, bomo tedne živeli z ukrepi in s takim številom bolnikov v bolnišnicah, kot jih imamo, ki komaj omogočajo dostojno obravnavo," je opozorila.

Medtem je epidemiologinja komentirala tudi napoved premierja Janeza Janše o množičnem prostovoljnem testiranju prebivalstva. Po njenih besedah se svetovalna skupina nagiba k tarčnemu množičnem testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe.  Ob tem se je tedensko testiranje zdravstvenih delavcev že začelo, testirali bodo tudi v domovih za starejše.

COVID-19 V SLO "Včeraj smo se znašli v zelo veliki stiski"

Na vprašanje, kako naj bi to potekalo in v kakšnem obsegu, pa je dejala, da Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) predlaga, da se v DSO izvaja ponavljajoče testiranje od dva do trikrat na teden. S tem bi lahko verjetno preprečili veliko okužb, čeprav dobrih raziskav na to temo še ni, je dejala.

Množično testiranje lahko naredi škodo

Množično testiranje bi tako potekalo s hitrimi oz. antigenskimi testi. Odločitev, ali bi pozitiven test potrjevali še s PCR testom, za kar so se odločili v nekaterih zdravstvenih ustanovah, pa je po besedah Beovićeve odvisna tudi od tega, v kolikšni meri je virus razširjen v populaciji. "Če je veliko okužb, potem je verjetnost, da je hitri test lažno pozitiven, majhna. Če je v populaciji malo okužb, pa je verjetnost lažnega pozitivnega rezultata večja, zato je dvojno potrjevanje s PCR testom v tem primeru bolj smiselno."

Se pa strinja s pomisleki, da lahko množično testiranje prebivalstva naredi tudi škodo s tem, ko lahko pri tistih, katerih test je v tistem trenutku negativen, da občutek lažne varnosti.

Nekatera podjetja so že začela testiranja svojih zaposlenih. Beovićeva pravi, da ne bodo predlagali vladi, da bi morala vsa podjetja izvajati takšna testiranja. Tista, ki to želijo, pa se lahko odločijo, a mora testiranje potekati na reguliran način, torej morajo sodelovati z zdravstvenim izvajalcem. Torej ne morejo kar sami odvzemati brisov, prav tako mora biti izvid ustrezno interpretiran in izvedeni ukrepi, to je izolacija pozitivnih, je še dodala.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je med pred tem predlagal uvedbo hitrih testov in hitro pripravo protokolov za njihov uporabo, s čimer bi zaznali več okužb, kar bi bilo v dobro vseh. "V interesu vseh je, da ustvarimo čim boljše razmere za ublažitev posledic epidemije, zdravstveno zaščito prebivalcev in hitrejše okrevanje gospodarstva," so zapisali.

UKC Ljubljana: Od 252 testiranih 31 okuženih

V ponedeljek so na UKC Ljubljana  na okužbo z novim koronavirusom testirali 252 zaposlenih, večino s hitrimi testi. Testi pa so bili pozitivni pri 31 zaposlenih, ki so tako od ponedeljka v samoizolaciji. Kot je pojasnil direktor UKC-ja Janez Poklukar, se jih je večina okužila zunaj UKC, velika večina pa je bila asimptomatskih oz. so imeli blage simptome.

Poklukar je pojasnil, da jim hitri testi pomembno olajšajo logistiko predvsem v urgentnih ambulantah in na vstopnih točkah ter pri testiranjih zaposlenih, če pri njih obstaja sum okužbe ali pa so bili v rizičnih kontaktih..

Testov veliko, kaj je najbolje?

V UKC Maribor, oziroma v takšajšnjem urgentnem centru so pred dobrim mesecem dni hitre antigenske teste začeli uporabljati za testiranje bolnikov z verjetno okužbo z novim koronavirusom, pred dnevi pa so uvedli takšna testiranja tudi za del zaposlenih, da bi ugotovili njihovo zanesljivost, preden bi začeli sistematično testirati vseh okoli 3500 zaposlenih v UKC Maribor.

"Na podlagi dosedanjih izkušenj na več kot dva tisoč bolnikih v zadnjem mesecu in pol smo se odločili, da iz pol ducata različnih proizvajalcev, s standardnim PCR testom primerjamo dva, ki se zdita najbolj obetavna in nižjega cenovnega razreda. Želeli si najti test, ki bi bil najbolj varen, dostopen in cenovno ugoden. Zato bomo na 200 prostovoljcih izvedli študijo, da ugotovimo, kako skladna sta. Na podlagi dosedanjih izkušenj že vemo, da hitri antigenski testi niso perfektni in niso enakovredni standardnim PCR testom, je pa res, da so cenejši in hitreje dostopni. Zdaj iščemo test, ki bi bil najboljše ravnotežje med dostopnostjo, časom trajanja, ceno in predvsem varnostjo za zaposlene in bolnike," je izkušnje glede hitrega testiranje pojasnil  predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen.

dezurni@zurnal24.si