Bližamo se vrhu števila okužb, epidemija je v polnem razmahu, naraščanje okužb se pozna tudi v bolnišnicah, pravi vodja strokovne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Bojana Beović.

"V bolnišnicah opažamo povečano število sprejema bolnikov, zlasti sprejemov v celoti, nekoliko pa se povečuje tudi število tistih, ki so sprejeti zaradi hudega poteka covida samega," pravi Beovićeva. "Nekoliko težja je ocena na oddelkih intenzivne terapije, kjer se počasi zmanjšuje število tistih, ki so bili hospitalizirani zaradi okužbe z različico delta, tem se pridružujejo tisti, ki so hospitalizirani in sočasno okuženi z omicron različico, tukaj je bolj težko presoditi, za kakšno dinamiko gre. Kar je ta trenutek dobro je, da se število hospitaliziranih bolnikov na oddelkih intenzivne terapije zmanjšuje." 

Podobno dogajanje kot med sezono gripe

Na intenzivni terapiji tako prevladujejo tisti, pri katerih pride po okužbi s covidom do poslabšanja osnovne bolezni. Gre za podobno dogajanje kot med sezono gripe. "Pravzaprav je to tudi do neke mere sprejem zaradi okužbe s covid-19," meni Beovićeva. Ob takih bolnikih so na intenzivnih oddelkih še pacienti, ki so recimo doživeli hudo nesrečo pa se ob tem ugotovi, da so okuženi z omikronom. 

Poročanje o smrtih še vedno združeno

Medtem, ko so bolnišnice glede števila hospitaliziranih zdaj začele ločeno poročati o bolnikih, ki so tam s covidom ali zaradi covida, pri poročanju o smrtih te razlike ni. "To je združeno. Namreč že pri poročanju o številu sprejemov zaradi covida ali s covidom, ti podatki niso povsem natančni. Pri posameznem bolniku je težko presoditi, ali gre za stanje zaradi covida ali je covid samo pridružena bolezen. V nekaterih primerih je popolnoma jasno, imamo pa bolnike s kroničnimi stanji, ko je kovid kapljica čez rob in še skupina bolnikov, pri katerih ne gre za tipičen potek na covid-19, ampak imajo dogodek povezan z motenim strjevanjem krvi, za kar pa vemo, da lahko gre za okužbo s covidom."

Podrazličica omikrona naj bi bila še bolj nalezljiva, po prvih podatkih so cepiva približno enako učinkovita, potek pa naj bi bil primerljiv z osnovno različico. 

Šest odstotkov lažno pozitivnih testov

Glede novega načina testiranja, ko hitri antigenski test že pomeni potrjeno okužbe, je po besedah Beovićeve ustrezen, dokler je okužb v populaciji veliko. Glede na statistiko naj bi bilo takih, ki jim je hitri antigenski test pokazal dve črtici pa PCR test tega ni potrdil, šest odstotkov. "Če bo okužb malo, potem postanejo pomembni ti lažno pozitivni izvidi."

Hitri antigenski testi so manj občutljivi in če je test opravljen dvakrat v roku 24 ur, pokazal različni rezultat, ne gre za problem odvzema pač pa antigeni niso več tako občutljivi, da bi bil test pozitiven, razlaga Beovićeva. Glede odvzema brisa pa Beovićeva meni, da ga je najbolje opraviti v nosnem žrelu. "Če gre za bris nosu pa je pametno pridružiti še bris žrela," pravi Beovičeva.