Zaradi večkrat odpornih bakterij smo leta 2019 globalno zabeležili 1,27 milijona smrti, še več pa je bilo s tem vzrokom povezanih smrti, je v spletnem pogovoru, ki ga je pripravila Slovenska tiskovna agencija pred evropskim dnevom preudarne rabe antibiotikov 18. novembra, povedala infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

"Proti nekaterim bakterijam sploh nimamo več učinkovitih zdravil," je opozorila. Najbolj trpijo pacienti v državah, kjer je zdravstvo manj razvito, v razvitem svetu pa hudo bolne in imunsko oslabele osebe.

Ker so nekatere bakterije postale odporne že na številne antibiotike, skušajo zdravniki učinkovine med seboj kombinirati. "To ni več tista praksa, ko smo s police vzeli antibiotik, s katerim smo pozdravili pacienta," je dodala.

Dokončne rešitve pa ni, saj bodo bakterije postajale vse bolj odporne: "Antibiotik je zanje zgolj en problem več, ki ga je treba premagati. Številne raziskave kažejo, kako hitro se bakterije prilagajajo nanje."

Sožitje z mikroorganizmi

Vsaj delno rešitev po njenih besedah predstavlja odgovorna raba antibiotikov, da "vzdržujemo neke vrste sožitje z mikroorganizmi, da živijo z nami, so na naši koži in sluznici, a nas bolj ščitijo in ne povzročajo škode". Pomembna je tudi bolnišnična higiena, cepljenje, odgovorna raba antibiotikov, učinkovita mikrobiološka diagnostika, usmerjeno zdravljenje ter čim prejšnje peroralno antibiotično zdravljenje, saj se odpornost mikrobov pogosteje pojavlja pri bolnišničnih okužbah. Poleg tega je smiselno tudi skrajšati čas jemanja antibiotikov, če je to mogoče.

V bolnišnici je ogromno bakterijskih okužb

Specialistka infektologije in intenzivne medicine Milica Lukić je dejala, da je primerov okužb na oddelku intenzivne terapije (IT) res veliko. "Gre za široko paleto okužb, ki so lahko razlog za sprejem na IT ali pa nastanejo med zdravljenjem – najpogosteje pri pljučnici zaradi mehanskega predihavanja, okužbe žilnih katetrov, sečil, kirurških ran, pogosta pa je tudi okužba, povzročena z bakterijo Clostridioides difficile," je pojasnila.

Z izjemo zadnje, ki nastane prav zaradi antibiotičnega zdravljenja, so ostale okužbe posledica rutinskih postopkov, ko pride do prekinitve pregrad, kot sta koža in sluznica. Te sicer bakterijam onemogočajo prehod v krvni obtok.

Ker pri kritično bolnih uporabljajo antibiotike širšega spektra, je tovrstnih odpornih bakterij na njihovih enotah precej. Bolniki, pri katerih ugotovijo prisotnost takšnih bakterij, imajo sodeč po rezultatih raziskav daljši čas hospitalizacije in višjo stopnjo smrtnosti.

Pri dveh sosedah stanje zaskrbljujoče

Odpornost bakterij na antibiotike v Evropi nasploh sicer raste, je povedala specialistka klinične mikrobiologije Mateja Pirš.

Lokalno pa se trendi razlikujejo. Na karbapenem so v Sloveniji dokazali okrog 1-odstotno odpornost v izolatih iz krvi, podobno v Avstriji. Na Hrvaškem (skoraj tretjina odpornih) pa se situacija hitro slabša, prav tako v Italiji (več kot četrtina odpornih).

Velik porast je tudi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, najhuje pa je v Grčiji, kjer se je izbruh začel že pred 20 leti, takšnih izolatov je že 73,7 %.

Foto: ECDC.eu Odpornost bakterij Še ena bakterija predstavlja veliko težavo – Acinetobacter spp. Tudi tukaj smo v slabi družbi, je povedala dr. Pirš, saj se povsod okrog nas krepi prisotnost te bakterije proti karbapenomom.

Foto: ECDC Odpornost bakterij Pri nas se je stanje leta 2021 poslabšalo. Trenutno dosegamo 66,9-odstotno odpornost v izolatih iz krvi, Italija 86,9 %, Hrvaška pa že 99,5%.

"Če dobimo izolat, ki je bil uspešen v eni bolnišnici, je samo vprašanje časa, kdaj bo uspešen tudi v naši bolnišnici," je opozorila.

Kritično klinično in epidemiološko pomembne podskupine večkratno odpornih bakterij:

- Proti karbapenemom odporne enterobakterije

- Proti karbapenemom odporen rod Acinetobacter

- Proti karbapenemom in drugim betalaktamskim antibiotikom odporen rod Pseudomonas

Težava tudi Slovenci, ki se vračajo iz bolnišnice v tujini

Eden izmed ukrepov je, da že ob sprejemu v bolnišnico opravijo testiranja, do prejema izvidov pa bolnika zadržijo v izolaciji, je povedala dr. Lukić. Treba se je zavedati, kakšno škodo lahko že en tak vnos povzroči za cel bolnišnični oddelek, je opozorila.

Dr. Pirš pa je dodala, da še večjo težavo od tujih bolnikov predstavljajo Slovenci, ki se vračajo iz bolnišnic v tujini. "Pomembno je, da se v bolnišnici držijo vseh pravil glede odkrivanja in obvladovanja izbruhov, morajo tudi izvajati vse ukrepe," je poudarila strokovnjakinja.

Infektologinja Nina Gorišek Miksić je povedala, da se tudi v UKC Maribor soočajo s problemom večkratno odpornih bakterij. "Kot celoten svet smo tudi v Sloveniji ob epidemiji covida-19 utrpeli veliko škode v zdravstvu, en aspekt te škode pa je tudi vpliv na predpisovanje antibiotikov," je pojasnila. Poleg tega so se v času epidemije soočali tudi s prostorsko, časovno in kadrovsko stisko. "Te velike obremenitve si ne želimo več, to je za večkratno odporne bakterije raj," je dodala.

Foto: Profimedia laboratorij Stanje se tudi pri nas lahko hitro poslabša

Vsak tretji bolnik v EU v bolnišnici prejme antibiotike.

Čeprav se je trend predpisovanja antibiotikov v skupnem seštevku znižal, je treba ob tem upoštevati, da gre upad pripisati predvsem ravnanju na primarni ravni zdravstva, kjer so družinski zdravniki manj pogosto predpisovali antibiotike. Obratno pa je bilo v bolnišnicah, zlasti opazen je porast predpisovanja antibiotikov širšega spektra.

"Živimo v okolju, ki ni ugodno. Okrog nas so države, ki predpisujejo zelo veliko antibiotikov, zato se ta zelena obarvanost Slovenije lahko hitro poslabša," je poudarila dr. Gorišek Miksić in dodala, da je treba storiti vse, kar lahko, da zmanjšamo porabo antibiotikov in preprečimo prenos bakterij.

Dr. Pirš je sicer ocenila, da je Slovenija že do danes na tem področju storila veliko. "Desetletja se je vlagalo v diagnostiko, bolnišnično higieno, omejevanje predpisovanja antibiotikov. To situacijo moramo vzdrževati čim dlje."

Brez učinkovitih antibiotikov nevarna vsaka poškodba ali okužba

"Bojimo se lahko post-antibiotičnega obdobja, torej situacije, ko bodo antibiotiki na voljo, a ne bodo več učinkoviti," je dejala dr. Lukič. V tem primeru lahko vsakršna poškodba ali okužba privede do smrti bolnika. V primeru širjenja odpornih bakterij bodo najbolj na udaru imunsko oslabljeni bolniki, ki sicer trenutno normalno funkcionirajo, je dodala. Ta populacija sicer v razvitem svetu hitro narašča in je povsem odvisna od antibiotikov.

Kaj pa bolj učinkovita in hitrejša diagnostika? Gotovo bi tudi to pripomoglo k boljšim pogojem, a ne na vseh ravneh, je pojasnila dr. Beović. Predvsem to velja za primarno raven, kjer bi bile bolj primerne smernice, da zdravniki vedo, kaj predpisati bolnikom v določenih primerih in na kakšne antibiotike so bakterije v Sloveniji občutljive.

Dr. Beović je spomnila tudi na pomen osveščanja bolnikov. Antibiotiki ne učinkujejo v boju proti virusom, prav tako ne znižujejo vročine. "To so osnovna vedenja o zdravju, ki bi jih moral poznati vsak Slovenec," je poudarila in pozvala učitelje, naj o tem podučijo že osnovnošolske otroke.

nina.sprohar@styria-media.si

Ste vedeli? Zato je pomembno, da si roke vedno posušimo PROMO Odpornost bakterij proti antibiotikom – skrita pandemija 21. stoletja? Tragično Smrt otroka, ki se je okužil v reki Zdravje Znanost. Odkritje neverjetne molekule.