Letos mineva 120 let, odkar je nemški kemik Felix Hoffman, ki je delal v farmacevtski družbi Bayer sintetiziral acetilsalicilno kislino, aktivno sestavino zdravila Aspirin. Leta 1915 so ga začeli prodajati brez recepta, Aspirin pa je postal najbolj prodajano in predpisano zdravilo na svetu in se je znašel v Guinnessovi knjigo rekordov.
Aspirine so leta 1899 ob uvedbi na trg prodajali v obliki praška. Bayer je zdravilo dostavljal lekarnam v majhnih, 250-gramskih stekleničkah. V lekarnah so potem sami odmerili 500 miligramov praška in ga izdali strankam v majhnih papirnih vrečicah. Samo leto kasneje je Bayer uvedel to protibolečinsko zdravilo v obliki tablet, s čimer je postalo tudi eno od prvih zdravil v zgodovini, ki so bila na voljo kot tablete.
Aspirin je bil prvo znanstveno dokazano zdravilo za množično prodajo in prvi od pomembnih farmacevtskih izdelkov v obliki tablet in ne v prahu. Španski filozof Ortega y Gasset je zato 20. stoleje poimenoval tudi kot "era aspirina."
Za odritje acetilsalicilne kisline, ki se pridobiva na kemično način, je pravzaprav zaslužen grški filozof Hipokrat. Grški mislec je že leta 400 p.n.š. opisal zdravilne lastnosti vrbinega lubja, ki ublaži bolečine in zbija vročino. Čez nekaj stoletij se je izkazalo, da je v lubju snov imenovana salicin, ki je bistvena sestavina aspirina.
Zarad neprijetnega okusa in neželenih učinkpv salicilne kisline, je leta 1897 nemški kemik Hoffman v laboratorju spremenil strukturo omenjene kisline in dobil acetilsalicilno kislino.
Znanstveniki še vedno raziskujejo nove možnosti uporabe Aspirina, predvsem pri sekundarnem preprečevanju bolezni srca in ožilja, ki je najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu.
Če bi vse tablete Asprin, ki se v enem letu prodajo v Sloveniji, sestavili v verigo, bi bila ta veriga visoka kot 56 Triglavov.
Beseda Aspirin
Predpona "a" izvira iz besede acetiliranje. Gre za postopek, med katerim se salicilna kislina spremeni v acetilsalicilno. Osnova "spir" prihaja iz spirne kisline, spojine, ki je identična salicilni, pridobivajo pa jo iz cvetlice medvejke (Filipendula ulmaria, tudi Spirea ulmaria), ki jo poznamo tudi pod imenom oslad in je kemično identična salicilni kislini. Končni zlog "in" je končnica, ki so jo nekoč pogosto uporabljali za farmacevtske izdelke. Nekateri pravijo, da so zdravilo poimenovali po svetem Aspirinusu, napolitanskem škofu, ki naj bi bil priprošnjik zoper glavobol, vendar je to zgolj legenda.