Po poročanju britanske fundacije za srce visoko ali ultra predelana hrana (UPF) znatno poveča tveganje za visok krvni tlak, srčni napad in možgansko kap. To sta pokazali študiji, predstavljeni zadnji konec tedna na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v Amsterdamu.

Zaskrbljujoči podatki

Prva študija, ki je 15 let spremljala 10.000 avstralskih žensk, je pokazala, da so imele tiste, ki so v večini uživale visoko predelano hrano za 39 odstotkov večjo verjetnost za razvoj visokega krvnega tlaka. Druga obsežna analiza desetih študij, ki so vključevale več kot 325.000 moških in žensk, je pokazala, da so tisti, ki so jedli največ te hrane, imeli za 24 odstotkov več možnosti za razvoj resnih bolezni srce in ožilja - srčni napad, možganska kap, angina pektoris.

Po podatkih raziskave je že povečanje dnevne porabe UPF pri vnosu kalorij za 10 odstotkov povezano s 6 odstotki večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Raziskovalci poudarjajo, da je najmanj tveganja za srčne bolezni pri tistih, katerih prehrana vsebuje manj kot 15 odstotkov UPF.

Poraba močno predelanih izdelkov, kot so gazirane pijače, beljakovinske ploščice, pripravljene jedi in hitra hrana, je v zadnjih letih dramatično narasla. V Združenem kraljestvu in ZDA UPF predstavlja celo do polovice povprečne prehrane. Za nekatere skupine, kot so mlajši, revnejši ali ljudje iz zapostavljenih območij pa kar 80 odstotkov, navaja The Guardian. 

Je vsa predelana hrana slaba?

Predelano hrano uživamo že stoletja, saj je takšna vsa hrana, ki je ne zaužijemo take, kot smo jo dobili v naravi. To pomeni vso hrano, ki smo jo na primer sušili na soncu, fermentirali, konzervirali s pomočjo soli, zmrznili, kuhali, pekli itd. Med predelano spada ves spekter hrane, od minimalno do močno predelane.

Predelana živila so lahko povsem običajna živila kot so sir, kruh, testenine, sir, kisle kumarice, kava, pomarančni sok. "Med predelana živila namreč razvrščamo vsa živila, ki so bila predelana z različnimi postopki in spremenjena glede na izvorno obliko Lahko so izdelana iz več sestavin, ki so potrebne za njihovo izdelavo ali ki jim dajejo posebne značilnosti. Prav zaradi slednjega predelana živila pogosto obravnavamo kot manj zdrava, vendar to ni popolnoma enoznačno, pomembno vlogo pri tem ima namreč stopnja in način predelave ter od vrsta in količina dodanih sestavin," navaja portal prehrana.si. 

Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila imajo velik vpliv na zdravje ljudi

Gre za živila, ki praviloma v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, ampak so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi).

Živila iz te skupine vsebujejo minimalno količino osnovnih živil ali jih celo ne vsebujejo. Primeri: brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi (ti so pogosto predpakirani), energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi (zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke, …), nadomestki in dopolnila obrokov (npr. proteinski shake) ter destilirane alkoholne pijače.

dezurni@styria-media.si