Potapljanje je lahko življenjsko nevarno in ga ne gre jemati zlahka. To je na najslabši možen način izvedel tudi 37-letni Slovenec, ki je zbolel za dekompresijsko boleznijo in so mu pomagali zdravniki KBC Rijeka. Anesteziolog dr. Marko Milošević je ob tem za portal 24sata pojasnil, da se je Slovenec nazadnje potapljal pred dvema letoma, včeraj pa je na Krku po besedah ​​zdravnika opravil veliko zaporednih potopov. Zvečer je prišel na urgenco KBC Rijeka s simptomi dekompresijske bolezni, ki so vključevali zmedenost, mravljinčenje v rokah in vratu, vrtoglavico, slabost in bruhanje.

Po besedah ​​dr. Miloševića je imel zmerno klinično sliko, a dekompresijska bolezen pomeni, da se v telesu tvorijo mehurčki, ki lahko pridejo do krvnih žil in povzročijo paralizo oziroma enake simptome kot srčni infarkt in možganska kap.

"Prvo rekompresijo smo pri njem opravili v nedeljo zvečer do petih zjutraj. To zdravljenje traja točno štiri ure in 45 minut, dali smo ga na globino 18 metrov, skozi masko pa je prejel visoko koncentracijo kisika, dvestokrat večjo kot v običajnih pogojih. Ker med potapljanjem, njegovi potopi so bili pogosti, ni izenačeval pritiska z izpihovanjem skozi nos, smo mu pred zdravljenjem vstavili cevke v bobniče, da bi tudi to uravnali," je povedal dr. Milošević in dodal, da je bil v nedeljo popoldne potapljač deležen še enega zdravljenja v tlačni komori in se je počutil bolje.

Za razvoj sploh ni potrebna velika globina

Tudi Milošević se ukvarja s potapljanjem, kot zdravnik, ki dela v tlačni komori, pa je moral opraviti celoten potapljaški tečaj. Prav zato apelira na ljudi, naj tega športa ne jemljejo zlahka in če so rekreativni potapljači, naj se v morske globine vedno odpravijo prek preverjenih potapljaških klubov, ki delajo vse po pravilih. Žal pa obstajajo tudi drugi, ki delajo na črno in tako prodajajo svoje storitve turistom, kar se lahko konča usodno.

Kot pravi dr. Milošević, za razvoj dekompresijske bolezni niti ni potrebna velika globina. Že omenjeni Slovenec se v soboto sicer ni potopil več kot deset metrov, a glede na pogoste in večkratne potope in vzpone ter na to, da ni izenačeval pritiskov v telesu s pihanjem skozi nos, je bil občutek za njegovo telo takšen, kot bi se potopil na 18 metrov, kar je prineslo dodatne zaplete. Sicer pa je delo v tlačni komori zelo zahtevno, je pojasnil zdravnik. Ker je za vžig visoke koncentracije kisika v tlačni komori dovolj le ena iskra, elektronske naprave niso dovoljene, bolniki in osebje pa nosijo posebna oblačila brez žepov, da v tlačno komoro ne morejo ničesar vnesti. Na koncu je še opozoril vse potapljače, še posebej tiste, ki se potapljajo z jeklenkami kisika, saj, kot pravi dr. Milošević, se dekompresijska bolezen običajno vedno pojavi pri tovrstnem potapljanju, veliko redkeje pa pri tistih, ki se potapljajo na vdih.

dezurni@styria-media.si