Starši so deklico v bolnišnico v Bjelovarju pripeljali v nedeljo pozno popoldne. Pred tem so jo zaradi nekoliko povišane temperature 10 dni zdravili doma. V nedeljo se je njeno stanje bistveno poslabšalo. Terapija v bolnišnici ni pomagala, v večernih urah je petošolka umrla. "Reševali smo jo dve uri, poskušali smo vse, kar smo lahko, poklicali smo dodatne specialiste in organizirali nujni prevoz v Zagreb. Žal je nismo uspeli rešiti," je povedal namestnik predstojnika bolnišnice.

Na Hrvaškem letno beležijo 30 primerov okužb z meningokoknim meningitisom, predlani tri smrtne primere.   

Umrl dvoletnik iz Mežice

Tudi v Sloveniji smo o zadnjem smrtnem primeru poročali septembra 2016, ko je zaradi okužbe umrl dvoletnik iz Mežice.
Meningokokni meningitis je gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok. "V začetku se bolezensko stanje ne razlikuje od viroze," pravi Marko Pokorn iz Infekcijske klinike v Ljubljani. Čas od okužbe do izbruha bolezni je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje.

Hitri potek bolezni

Bolezen običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki.

Mlajši otroci najprej tožijo zaradi močnih bolečin v nogah in zelo slabega počutja. Šest ur po pojavu prvih simptomov se pojavijo izpuščajo in to je znak za alarm. 

10 odstotkov obolelih umre

Meningokokni meningitis tipa B je redka bolezen, ki napreduje zelo hitro, bolniku pa je mogoče pomagati, če dovolj zgodaj dobi antibiotik. Zaradi gnojnega vnetja možganskih ovojnic odpovejo vsa obtočila, po telesu se začnejo pojavljati krvavi izpuščaji.

Način okužbe: Epidemiološki rezervoar je človek – bolnik ali klicenosec. Meningokok je zelo razširjena klica, ki jo pogosto najdemo v nosno žrelnem prostoru pri zdravih ljudeh, vendar je primerov bolezni razmeroma malo. Prenaša se kapljično (s kihanjem, kašljanjem), aerogeno (preko zraka z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju in govorjenju), posredno (pitje iz istega kozarca, isti jedilni pribor) ali neposredno s poljubljanjem.

V Sloveniji na leto zboli povprečno deset ljudi. Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki. Bolezen, ki jo je težko diagnosticirati, v približno desetih odstotkih primerov povzroči smrt, v 15 odstotkih pa preživeli utrpijo trajne posledice, kot so na primer amputacije okončin, slepota, gluhost in poškodbe možganov.

Zaščita s cepljenjem

Proti bolezni se je možno zaščititi s cepljenjem. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so takrat napovedali, da bo cepivo pri nas kmalu na voljo. Tisti, pri katerih obstaja povečano tveganje za okužbo, cepivo na recept dobijo v Avstriji. Cepljenje je v Sloveniji, tako kot drugje po Evropi, samoplačniško, del rednega programa pa je v Veliki Britaniji.

 Za osebe, ki so pri delu izpostavljene ali lahko prenesejo okužbo na druge osebe in ob pojavu epidemioloških indikacij, ki jih postavi Inštitut za varovanje zdravja RS, je cepljenje obvezno.

Cepljenje sicer priporočajo potnikom, ki potujejo v predele podsaharske Afrike, romarjem, ki potujejo v Savdsko Arabijo ter potnikom v Nepal, zlasti v primeru, če se na teh območjih zadržujejo daljši čas in imajo tesnejše stike z domačini in osebam z določeno motnjo v delovanju imunskega sistema. Indikacijo za cepljenje postavi zdravnik specialist. 
 

.