Gre torej za bolezen sklepa kot "celotnega organa" in ne zgolj hrustanca. Nekoliko pogosteje se z artrozo srečujemo pri ženski populaciji, sicer so pa najpogosteje prizadeti mali sklepih rok, polovico manj kolena in še nekoliko redkeje, a še zmeraj pogosto kolki. Pojavnost se viša s starostjo, pri čemer dokaj strmo poskoči po šesti dekadi življenja. Poleg starosti in spola so glavni dejavniki tveganja še debelost, hormonski status in kostna gostota, med lokalnimi dejavniki tveganja pa izstopajo predhodne poškodbe, vnetja in šibkost ter ohlapnost mišic in vezi.
Zdravljenje osteoartroze je, ne glede ne sklep, ki je prizadet, stopenjsko in v pri vrsti konzervativno. Operativno zdravljenje z vstavitvijo proteze je definitiven ukrep in je indiciran šele, ko so vsi konzervativni ukrepi izčrpani, predvsem pa pride v poštev v primeru napredovale osteoartroze. Med konzervativne ukrepe spadata tako prilagoditev življenjskega sloga in vključitev fizikalne terapije, kot tudi uporaba zdravil, kamor spadajo pogosto predpisani enostavni analgetiki (paracetamol), nesteroidni antirevmatiki (diklofenak, naproksen, ibuprofen), znotraj sklepne injekcije (kortikosteroidne "blokade", hialuronska kislina) in glukozamin kot simptomatsko počasi delujoče zdravilo.
Med tem, ko so podobno kot klinična slika zelo raznoliki tudi odzivi simptomov na večino od omenjenih zdravil, pa vpogled v najnovejše podatke o njihovih dejanskih učinkih omogoča nedavna raziskava, objavljena v reviji ameriškega zdravniškega združenja.
Avtorji so opravili analizo vseh študij, ki so vključevala katerokoli od omenjenih učinkovin pri zdravljenju artroze kolena, omejili so se pa zgolj na dolgoročni učinek terapije. Zajeli več kot 22 tisoč bolnikov, pri katerih so v raziskavah ocenjevali bolečino kot prevladujoči simptom, funkcijo kolenskega sklepa in njegovo strukturo. Pri slednji so se osredotočali na rentgensko napredovanje bolezni v smislu ožanja sklepne špranje kot posrednega pokazatelja propadanja sklepnega hrustanca. Zanimivo, so ugotovili, da ima pozitiven dolgoročni učinek na lajšanje simptomov pri blagi do zmerni artrozi kolena samo glukozamin, med tem, ko učinki ostalih učinkovin v primerjavi s placebom niso bili statistično pomembni ali pa od placeba celo slabši. Ob tem je pomembno omeniti, da pa vsi glukozamini niso pokazali takšnega efekta.
V raziskavah so namreč bile vključene različne na tržišču dostopne formulacije, od glukozamin hidroklorida, glukozamin sulfata in kristaliziranega glukozamin sulfata (Dona, Mylan), pri čemer pa so bili pozitivni učinki izraženi samo pri bolnikih, ki so prejemali slednjega. Pri glukozaminih gre namreč za biokemijske formulacije s pomembnimi razlikami v sestavi. Kristalizirana oblika je zaradi dvomolekulske strukture v krvnem obtoku bolj stabilna in v zadostnih koncentracijah dosega sam sklepni prostor, kjer tudi vrši svoj učinek preko zaviranja delovanja mediatorjev vnetja.
Na dolgi rok se je tako pokazalo, da kristaliziran glukozamin sulfat v enkratnem dnevnem odmerku 1500 mg dolgoročno zmanjšuje bolečino bolj kot paracetamol in nekatera zdravila iz skupine NSAR. Ob tem velja omeniti še dejstvo, da je glukozamin varnejši, v primerjavi s "klasičnimi" analgetikimi, ki imajo relativno pogoste in nevarne neželene učinke, kot so krvavitev iz prebavil in tveganje za pojav srčnega infarkta.
Kristaliziran glukozamin sulfat (Dona, Mylan) se v boju proti bolečini izkaže bolje tudi v primerjavi s sklepnimi blokadami ali aplikaciji hialuronske kisline, saj so učinki le-teh v prvi vrsti kratkoročni.1 Sicer pa se je v raziskavi kristaliziran glukozamin sulfat kot edini učinkovit izkazal tudi pri učinku na funkcijo sklepa, prav enako pa velja tudi pri učinku na napredovanje bolezni. Med tem, ko niti protivnetna zdravila niti sklepne injekcije na napredovanje artroze kolena nimajo učinka, pa kristaliziran glukozamin sulfat proces v primerjavi s placebom v letu do treh upočasni za tudi do 30%.2
Zdravilo DONA 1178 mg prašek za peroralno raztopino se izdaja brez recepta in je na voljo v lekarnah po Sloveniji.