Koronavirusi povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Konec leta 2019 se je na Kitajskem v mestu Wuhan pojavila nova okužba s koronavirusom imenovana COVID-19, ki se je hitro prenesla na druge celine. V Evropi sta centra okužbe s koronavirusom Italija in Španija, Združene države Amerike postajajo vodilna država z visokim tveganjem za okužbo. Podatki o okužbi s COVID-19 se hitro spreminjajo, potrebno je spremljati informacije, ki jih redno podajajo mediji. Prisluhnimo jim vsak dan in se držimo priporočil, saj čas do varne zajezitve še ni blizu. Občutek, da se to ne more zgoditi nam, ker smo bodisi mladi, zdravi, pred tem redno športno aktivni, je varljiv. Tudi pri nas imamo primere hospitaliziranih mlajših ljudi brez spremljajočih bolezni, ki so zboleli s COVID-19 boleznijo in zaradi hudega poteka bolezni že potrebujejo predihavanje – respirator. To pa je verjetno stanje, ki si ga nihče izmed nas ne želi.
Okužba se prenaša kapljično. Do okužbe pride, ko okuženi kašlja, kiha ali govori in ob tem pride do stika virusa s sluznico oseb v okolici. Vstopna mesta so nos, usta in oči. Povprečno se vsak izmed nas v eni minuti dotakne sluznic več kot dvajsetkrat. To pomeni, da se lahko poleg vdiha zraven nekoga, ki je pozitiven in nas je okužil morda že preden bi pokazal znake bolezni, okužimo tudi preko rok, ki si jih nismo oprali in razkužili. Virus se prenaša lahko tudi preko okuženih površin, najdlje se ohrani na ravnih, neporoznih materialih, kot sta kovina ali plastika in to do več dni. Mraz ali zamrzovanje ga ne uničita. Varna razdalja je običajno 2 metra od okuženega. Dedno zasnovo so našli v krvi in blatu.
Inkubacijska doba je 14 dni, najpogosteje 4 - 5 dni.
Potek bolezni je v večini primerov blag, vendar je pri nekaterih potek hud. V 81% je potek blag, v 14% hujši (oteženo dihanje, prizadetost pljuč), v 5% so okuženi kritično bolni (respiratorna odpoved, šok, multiorganska prizadetost). Po trenutnih podatkih je smrtnost 2,3%. Smrtnost je večja pri starejših in obolelih. Okužba je pri otrocih redka, če zbolijo, je potek običajno lažji. Po nekaterih raziskavah gre lahko v okoli 50% za asimptomatske okužbe.
Klinične izkušnje Kitajcev, ki so se z boleznijo spopadli prvi, so za vse nas seveda dragocene – vemo, da gre za t. i. kapljično okužbo, kar pomeni, da se okužba prenaša s kapljicami, ki med kašljanjem in kihanjem okuženega padejo na sluznice nosu, ust in oči oseb v bližini. Padejo seveda tudi na površine, zato je poleg kapljične izolacije (upoštevanja razdalje metra in pol) potrebna tudi kontaktna izolacija, kar med drugim vključuje razkuževanje površin in temeljito in redno higieno rok.
Kdaj je kužnost največja?
Količina virusa v nosu okuženega je večja kot v njegovem žrelu. Najbolj intenzivno se tam razmnožuje v začetku bolezni (prvih nekaj dni) in takrat so te osebe tudi najbolj kužne. Izračuni na temelju opazovanj so pokazali, da ena oseba s covidom-19 v poprečju okuži 3 do 4 zdrave osebe. Število je odvisno predvsem od upoštevanja preventivnih ukrepov in od higienskega standarda posameznika.
Zaenkrat ni dokazov, da bi se virus prenašal aerogeno, razen pri določenih medicinskih posegih, kot sta na primer intubacija in bronhoskopija. Dobra novica je, da virusa niso zaznali v krvi, amnijski tekočini, popkovni krvi, v žrelu novorojenčkov ali v materinem mleku.
Kaj pa kužnost oseb brez simptomov?
Gre za dve skupini okuženih. Več kot 75 % jih zboli, ostali pa lahko »prebolevajo« okužbo brezsimptomno. Znano je, da se pri prvi skupini virus začne intenzivno razmnoževati 24 do 48 ur pred pojavom bolezni. Glede na to, da tovrstne osebe ne kašljajo, kihajo itd., je njihovo trosenje virusov majhno (le v izdihan zrak), možni pa so prenosi pri zelo tesnih stikih in kontaktni prenosi s površin (na primer okuženi se dotakne svoje sluznice nosu, kjer je veliko virusno breme, nato kljuke). Druga skupina je še manj pomembna za prenašanje virusa zaradi manjše koncentracije virusa na sluznicah zgornjih dihal. Prenos okužbe od brezsimptomne osebe je možen, vendar predstavlja manjši delež vseh prenosov. Najpogostejši je pri osebah z res tesnimi stiki, kot na primer pri partnerskem odnosu.
Koliko časa je oseba s covidom-19 kužna?
Kaže, da je kužnost povezana s težo bolezni. Za paciente z blagim potekom bolezni, ki niso hospitalizirani, velja, da po 14. dnevu od začetka simptomov in znakov bolezni niso več kužni in se lahko vrnejo na delo. To velja pri približno 80 % pacientov.
Za paciente s hujšim potekom bolezni, ki so hospitalizirani, pa velja, da niso več kužni, ko je test dvakrat negativen v razmiku 24 ur oziroma 14 dni po prenehanju simptomov in znakov bolezni.
Nosečnost
Malo je znanega o poteku COVID-19 v nosečnosti. Intrauterina ali perinatalna okužba nista opisani, laboratorijsko ni dokazanega prenosa virusa na plod.
Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Trenutno ni podatkov o smrti nosečnic zaradi COVID-19. Bolezen pri nosečnicah običajno poteka v obliki blage gripe/prehlada, predvsem s kašljem, vročino in kratko sapo. Zaenkrat je opisan en primer nosečnice, ki je potrebovala mehansko ventilacijo, imela urgentni carski rez v 30.t.n., po katerem je hitro okrevala.
Ni dokazov, da virus prehaja na plod v nosečnosti. Testirali so amnijsko tekočino, posteljico, popkovnico, vzeli brise žrela novorojencem in materino mleko okuženih nosečnic, vsi testi so bili negativni na virus. Trenutno ni dokazov o prenosu preko genitalij.
Vpliv na plod
Ni podatkov o povečanem tveganju za splav. Ker ni znakov prehoda virusa na plod v maternici, je možnost prirojenih napak ploda zaradi virusa malo verjetna. Poročila so o prezgodnjih porodih zaradi COVID-19, vendar je trenutnih podatkov premalo za zaključke.
Priporoča se, da se radiološke preiskave v nosečnosti opravijo kot pri nenosečih ženskah: RTG, CT prsnega koša. Ob tem je potrebno plod zaščiti po običajnih protokolih.
Ob okužbi s COVID-19, v primeru indikacije za antenatalne kortikosteroide, ni do sedaj znanih kontraindikacij za aplikacijo.
V primeru akutne okužbe s COVID-19 v nosečnosti, naj nosečnice postopajo po uradno objavljenih priporočilih. Svetuje se pregled pri ginekologu 14 dni po končani okužbi. Svetuje se UZ spremljanje rasti ploda – nasvet je podan na podlagi IUGR v 60% pri SARS okužbi in pojava abrupcije posteljice pri okužbi MERS.
Porod
Priporočamo, da ženske z znaki okužbe in pričetkom poroda, predhodno obvestijo lokalno porodnišnico o njihovem prihodu.
Spremljati je potrebno telesno temperaturo, frekvenco dihanja in saturacijo krvi s kisikom ženske med porodom. Saturacija naj bo nad 94%. Uvedba razširjenega spremljanja stanja glede na klinično sliko. Le nujno potrebno osebje naj bo v stiku z okuženo nosečnico.
Zaradi povečanega tveganja za fetalni distres, se svetuje kontinuiran CTG med porodom.
COVID-19 naj ne vpliva na način poroda. Izjema je respiratorno stanje nosečnice, ki zahteva urgentno dokončanje nosečnosti. Sama okužba ob stabilnem stanju porodnice ni indikacija za dokončanje poroda s carskim rezom.
Ni kontraindikacij za spinalno ali epiduralno analgezijo. Svetuje se epiduralna analgezija v začetku poroda pri ženskah s sumom na ali potrjenim COVID-19, da se zmanjša potreba po splošni anesteziji v primeru urgentnega carskega reza, kjer je tveganje za razsoj virusa večje.
Po trenutnih podatkih je odloženo pretisnjenje popkovnice še vedno priporočljivo. Otroka se obriše kot običajno.
Ob sprejemu v porodno sobo odvzamemo bris nožnice (bris, ki se uporablja tudi za ugotavljanje okužbe z gripo). Po porodu odvzamemo košček posteljice (cca 0,5 x 0,5 cm) in ga v suhi sterilni posodi pošljemo na mikrobiološki pregled. Posteljico s popkovnico pošljemo na histopatološki pregled.
Elektivne posege pri okužbi s COVID-19 naj se izvaja na koncu operativnega programa. Če je omogočeno, naj se operacije izvaja v drugi operacijski dvorani. Osebje naj bo zaščiteno po veljavnem protokolu, prisotno naj bo minimalno osebja.
Novorojenci
Vse novorojenčke mater, ki imajo potrjeno okužbo s COVID-19, je potrebno testirati na COVID-19. Novorojenca testiramo v prvih 24 urah po porodu z odvzemom brisa nazofarinksa. V primeru, da je bris negativen, ga ponovimo sedem dni po prvem odvzemu brisa. Po odpustu novorojenca iz porodnišnice je potrebno nadaljnje sledenje. O tem je potrebno obvestiti izbranega pediatra. Če ga porodnica še ni izbrala, ga je potrebno izbrati pred odhodom iz porodnišnice.
Če je test pozitiven in novorojenec ne kaže znakov okužbe ga izoliramo in opazujemo.
V primeru, da je novororojenec pozitiven in kaže znake dihalne stiske, je predvidena premesitiev na Klinični oddelek za intenzivno terapijo otrok UKC Ljubljana.
Dojenje
Do sedaj še ni dokazanega prehoda virusa preko materinega mleka na otroka. Po trenutnih podatkih so koristi dojenja večje od tveganja prenosa, zato se dojenje svetuje. Potreben je posvet z otročnico, saj je prenos ob dojenju, zaradi bližnjega kontakta, vseeno možen. V primeru dojenja so potrebni zaščitni ukrepi: umivanje rok pred dotikanjem otroka, dojk ali črpalke in stekleničk. Nošenje obrazne maske med dojenjem. V primeru, da je potrebno izčrpavati mleko, naj porodnica dobi lastno črpalko. Potrebno je dosledno upoštevanje čiščenja črpalke po vsaki uporabi. Možnost je tudi hranjenje otroka z načrpanim mlekom s strani druge zdrave osebe.