Kraška pokrajina je edinstvena v svoji obliki. Razgibanost ji dajejo doline, uvale in vrtače, nadaljuje pa se tudi v podzemlju s kraškimi jamami, ki jih je čez stoletja izoblikovala voda. Zime na Krasu popestri močna morska burja, medtem ko se lahko od pomladi do jeseni območje razveseli veliko sončnih žarkov, kar se zrcali v pridelavi izvrstnega vina in živih barvah pokrajine, posejane s cvetlicami v pomladi in barvah ruja v jeseni.
Sodelujte v nagradni igri in osvojite cel pravi kraški pršut! Obiščite spletno stran kraškega pršuta in odgovorite na nagradno vprašanje.
Razgibanost in pestrost narave na Krasu se odraža tudi v ljudeh, ki tam živijo že stoletja. Od nekdaj so živeli v tesni povezanost z naravo, kar lahko opazimo že pri pogledu na tradicionalne kraške hiše, ki so bile nekoč od temeljev do strehe zidane iz kamna. Prebivalci Krasa so prijazni, topli in gostoljubni, navajeni tudi trdega dela, saj so si morali skozi zgodovino časa izboriti svoj košček zemlje.
Prav posebno geografsko zaščiteno območje
Matični Kras se razprostira na jugozahodu naše države. Na zahodu ga zameji meja z Italijo, na vzhodu pa njegova meja poteka od Opatjega Sela preko Kostanjevice na Krasu in Štanjela, do Dobravelj in Divače, pa do mejnega prehoda Lipica z Italijo.
Za potrošnika označba pomeni olajšan nakup preverjeno kakovostnega, varnega, avtentičnega in lokalno pridelanega izdelka.
Meje matičnega Krasa so tudi podlaga za mejo geografskega območja za proizvodnjo priljubljenega kraškega pršuta. Od leta 2012 se kraški pršut ponaša s simbolom »zaščitena geografska označba«. Evropski simbol kakovosti, ki jo je kraškemu pršutu podelila Evropska komisija, je ena od evropskih shem kakovosti, ki potrošniku olajša izbiro pri nakupu.
Evropske sheme kakovosti so bile vzpostavljene v namen zaščite in promocije kmetijskih in prehranskih izdelkov, ki se pridelujejo na tradicionalni način in na omejenem geografskem območju. Obstajajo tri sheme: zaščitena označba porekla (vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na predpisanem geografskem območju, prav tako pa morajo s tega območja izhajati tudi uporabljene surovine), zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost (zaščitena receptura ali način pridelave ali predelave).
Eni in edini kraški pršut
Zaščitena geografska označba, ki jo nosi kraški pršut, pomeni, da mora vsaj ena faza proizvodnje potekati na geografskem območju, po katerem je kmetijski ali prehranski izdelek poimenovan. Same surovine pa lahko prihajajo z drugega območja. Tako lahko simbol geografsko zaščitene označbe nosijo le kraški pršuti, ki so bili predelani na Krasu.
Poleg kraškega pršuta nosijo zaščiteno geografsko označbo še kraška panceta in kraški zašink.
Le tri slovenske pršutarne izpolnjujejo strožje kriterije, za katere so se odločili proizvajalci kraškega pršuta. Tako morajo vse proizvodne faze potekati znotraj označenega proizvodnega območja.
Popolnoma naraven, brez konzervansov, barvil ipd.
Proizvajalci kraškega pršuta za svoje izdelke kupujejo sveža prašičja stegna na območju Slovenije in v članicah EU. Celoten postopek predelave mesa nato poteka na območju Krasa. Začne se s suhim postopkom soljenje stegen, ki tehtajo 12 kil in več. Kraški pršut se izključno soli z morsko soljo, za kar so potrebne izkušnje pravih mojstrov predelave, saj ne smejo uporabiti ne premalo in ne preveč soli.
Soljenje stegen in začetno sušenje poteka pri nižjih temperaturah (do 7 stopinj). Tako proizvajalci posnemajo zimske razmere. Tradicionalno so s predelavo pršuta začeli v jesenskem času, zima in z njo povezana burja, pa je pomagala pri sušenju.
Sledi najdaljši in najpomembnejši čas sušenja ob istočasnem zorenju pri temperaturi pod 18 stopinj. V tem času se oblikujejo značilne senzorične lastnosti pršuta; barva, aroma, tekstura in jedilna kakovost. Proti koncu sušenja pršutarji zamažejo površino pršutov z zmesjo iz svinjske masti, riževe moke, morske soli in popra.
Sušenje in zorenje pri temperaturah pod 18 stopinj zagotavlja bogato hranilno vrednost in dragoceno vsebnost beljakovin, vitaminov in mineralov.
Po 12 mesecih, pri težjih stegnih tudi nekaj dlje, je postopek sušenja in zorenja zaključen. Izkušeni pršutarji preverijo lastnosti pršutov in odločijo o naslednjih korakih. Celoten postopek predelave je pod strogim notranjim in zunanjim nadzorom, tako se zagotavlja proizvodnjo po najvišjih standardih.
Ni vsak pršut, kraški pršut
Simbol zaščitene geografske označbe, ki krasi kraški pršut zagotavlja avtentičnost in kakovost. Za potrošnika to pomeni, da bo kupil del Krasa in bogate kraške tradicije mesne predelave. Kraški pršut je slovenski proizvod, na katerega smo lahko ponosni, saj ne ohranja le stare tradicije, ampak odlično zastopa tudi naše prednike v tujini. Z izletom na Kras v eno od pršutarn boste lahko v živo doživeli star postopek predelave: od priprave prašičjih stegen do degustacije izjemnih izdelkov.
Za več informacij in sodelovanje v nagradni igri, kjer boste lahko osvojili cel pravi kraški pršut, obiščite spletno stran kraškega pršuta.