Po napovedih znanstvenikov bodo tovrstni dogodki v prihodnje vse pogostejši in s hujšimi posledicami ter bodo terjali odločnejše ukrepanje. 

V letu 2022 smo bili priča ekstremnim vremenskim dogodkom v večjem delu sveta. Vročinski valovi so se na območjih, kjer živi večina svetovne populacije, pojavili v obsežnejši in ekstremnejši obliki. Marca in aprila so najvišje temperature vseh časov zabeležili v Indiji. Te so več tednov vztrajale pri okoli 44 stopinjah Celzija, kar je deset stopinj več od siceršnjih normalnih temperatur. V istem obdobju se je na skoraj 50 stopinj Celzija povzpelo tudi živo srebro v Pakistanu, tamkajšnje oblasti pa so razmere opisale kot "leto brez pomladi".

Do začetka poletja se je vročina preselila tudi v Evropo, kjer so bili trije meseci od junija do avgusta najtoplejši od začetka meritev. Izjemno visoke temperature so povzročile najhujšo sušo na stari celini vse od srednjega veka. Ta je evropske reke spremenila v blage potoke ali povsem osušila struge.

V primežu sušnih razmer se je znašla tudi Slovenija. Julija se je na slovenskem Krasu na tisoče gasilcev skoraj dva tedna trudilo pogasiti največji gozdni požar v novejši slovenski zgodovini. Rekorden obseg gozdnih požarov pa je bil zaznan tudi na ravni celotne Evrope. Ognjeni zublji so poleg Slovenije huje prizadeli tudi Avstrijo, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Portugalsko, Romunijo in Španijo.

Za dodaten pesimizem v že tako podnebno zaostrenih razmerah so poskrbeli tudi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o negativnih vplivih izrednih vremenskih razmer na zdravje ljudi. Po navedbah WHO so vročinski valovi v Evropi v preteklem letu terjali vsaj 15.000 smrtnih žrtev.

Do leta 2100 pa bi lahko bili razlog za 90.000 smrti Evropejcev letno, je sklenila Evropska agencija za okolje (EEA) in opozorila, da bi se število smrti, če bi svet izpolnil zavezo in segrevanje ozračja omejil na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, k čemur so se države zavezale s podpisom pariškega sporazuma leta 2015, zmanjšalo na 30.000 letno. Kot svarijo znanstveniki, se svet glede na trenutne količine emisij toplogrednih plinov od tega cilja vse bolj oddaljuje, ekstremni vremenski dogodki pa bodo postali vse pogostejši in intenzivnejši.