Vajeti prve vlade po uvedbi večstrankarskega sistema v Sloveniji je med 1990 in 1992 presenetljivo
prevzel v roke
Lojze Peterle iz takratne SKD, manjše stranke znotraj koalicije Demos. Pod to
vlado je šla Slovenija skozi zelo burne čase, saj je decembra 1990 izvedla plebiscit o
samostojnosti, junija 1991 razglasila neodvisnost in takoj zatem v desetdnevni vojni vodila
aktivnosti v boju proti JLA. V njenem mandatu je bil uveden tolar, Slovenija pa je bila priznana
kot samostojna država. Vlada je padla zaradi nesoglasij znotraj koalicije Demos.
Maja 1992 se je začela doba
Janeza Drnovška (LDS) na premierskem položaju. V vladi je sodelovalo šest strank
na čelu z LDS.
Po jesenskih volitvah je Drnovšek sestavil koalicijo (LDS, SKD, SDS in ZLSD), ki pa je bila ideološko zelo raznolika. To je bil čas afere Depala vas, ki je odnesla obrambnega ministra Janeza Janšo, zaradi česar je SDS izstopil iz vlade, ter španskega kompromisa (omogočil začetek pogajanj z EU), zaradi katerega je moral oditi zunanji minister Peterle. ZLSD je koalicijo zapustil januarja 1996 zaradi kritik na njen račun, preostali stranki sta majavo koalicijo pripeljali do jesenskih volitev ter četrte vlade.
Ta je bila sestavljena šele februarja 1997, v njej pa so sodelovale LDS, SLS in kot pomožni člen DeSUS. V njenem mandatu so tekla intenzivna pogajanja o vstopanju v Evropsko unijo. Burna koalicija med Janezom Drnovškom in bratoma Podobnik, polna sporov in nasprotujočih se interesov, se je končala junija 2000, ko je bila proti vladi prvič in edinkrat izglasovana interpelacija.
Prehodno vlado so sestavile stranke desnice (t. i. pomladne stranke) iz združene SKD+SLS in SDS. Vodil jo je Andrej Bajuk , njen nekajmesečni mandat je ostal v spominu predvsem po kritikah na račun menjav na vodstvenih mestih in razdoru v komaj rojeni SLS+SKD, iz katere se je odcepila NSi.
Šesto, pretežno levo vlado je po volivah 2000 znova sestavil Janez Drnovšek in pri tem pokazal vse svoje veščine. V njej so poleg LDS sodelovale še SLS (znova staro ime), ZLSD, DeSUS in SMS. Na videz trdna koalicija je kmalu zgubila svojega krmarja, saj je Drnovšek leta 2002 kandidiral in tudi zmagal na predsedniških volitvah.
Kot premier ga je nadomestil Anton Rop , ki pa je podedoval nekatera težka bremena (nakup letala falcon, nerešeno vprašanje meje s Hrvaško). Leta 2004 je Rop spremljal vstopanje države v zvezo Nato in Evropsko unijo, vmes je vlado predčasno zapustil SLS in se pridružil preostalima pomladnima strankama, združenima v Koaliciji Slovenija. Opozicija je bila v tem času zelo kritična do po njenem mnenju arogantnega vodenja države.
Aktualna vlada
Oktobrske volitve 2004 so prinesle nov preobrat, saj je stranka SDS presenetljivo premagala LDS. Premier osme vlade je postal Janez Janša , ki je vanjo povabil še SLS, NSi in DeSUS. Ob nastopu mandata je vlada predstavila ambiciozne cilje, pri čemer je v ospredje postavljala umik iz gospodarstva, reforme in lokalno zakonodajo. Kljub šibki opoziciji, ki se je pobirala po porazu, je zaradi nasprotovanja sindikatov vladi uspelo le delno speljati davčno reformo (brez enotne davčne stopnje). Veliko razburjenja je požela tudi z načinom umikanja iz gospodarstva, v ospredju je bila predvsem prodaja Mercatorja.
Kasneje so vlado obremenile tudi afere v zvezi z operacijskimi mizami in gradnjo zdravstvenih ustanov, dogajanje okoli Sove in nakupom oklepnikov patria, proti koncu mandata pa visoka inflacija, pehanje gospodarstva, borba proti t. i. tajkunom, poskus uvajanja pokrajin in dogajanje v zvezi s Šentviškim predorom.
Se pa lahko vlada med drugim pohvali z uspešnim prevzemom evra, padcem schengenskih meja in
posodabljanjem uprave.
Kaj bo po 21. septembru?
Opozicija je po dolgi fazi prestrukturiranja (Zares in LDS) znova strnila vrste in napoveduje
boj za zmago, čeprav SDS po javnomnenjskih raziskavah ohranja stik s SD. Kako bo sestavljena nova
vlada, bo mogoče povedati šele po volitvah, ali bo k sodelovanju v njej prvič doslej povabljen
Jelinčičev SNS, pa ostaja vprašanje za noč po objavi rezultatov.