Vsako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan živali. Določili so ga leta 1931 in sicer na svetovnem kongresu ekologov v Italiji.

Gre za sporočilo človeku, da so živali čuteča bitja in da smo ljudje odgovorni, da zanje skrbimo na način, ki jim ne povzroča bolečine, trpljenja in strahu.

Živali še kako potrebujemo

Foto: Žurnal24 Ob današnjem dnevu živali opozarjamo na trpljenje in neprimeren odnos do bivanjs "Kljub skoraj dvajsetletnemu obstoju predpisov za zaščito živali v Sloveniji, se še vedno prevečkrat srečamo z malomarnim in neprimernim odnosom ljudi do živali. Ljudje živali potrebujemo. Potrebujemo jih za družbo, za rekreacijo in ne nazadnje tudi za prehrano. Živali so bistven del okolja v katerem bivamo in tako kot mi, imajo tudi one svoje svoboščine. Najmanj kar lahko naredimo kot družba in kot posameznik je, da spoštujemo njihove svoboščine ter, da odgovorno izpolnjujemo dolžnosti, ki jih imamo do njih. Ne glede na to, zakaj jih imamo, smo vedno in povsod dolžni poskrbeti za okolje, v katerem so zagotovljene njihove temeljne svoboščine," so v sporočilu za javnost zapisali na upravi  za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Zaskrbljujoč položaj ogroženih vrst

Namen svetovnega dneva  je tudi v opozarjanju  na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst, dodajajo na državnem statističnem uradu.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije.

Foto: Žurnal24 flow hive Žuželke, med njimi zlasti čebele, so najpomembnejši opraševalci cvetov in tako neposredno vplivajo na količino kmetijskih pridelkov. Vodno rastlinje in živali ohranjajo samočistilno moč rek in jezer, za nas morda nepomembni hrošči so hrana pticam in netopirjem, ki poskrbijo za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč, in krog je sklenjen.

"Takih krogov je na tisoče, povezujejo se v verige in prepletajo v mreže soodvisnosti. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja," opozarjajo na statističnem uradu.

Ogrožene tudi v Sloveniji

Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno. Najbolj so ogrožene dvoživke, opozarjajo na statističnem uradu.

Vedno manj metuljev

Ogroženih je tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih 25 letih zmanjšala za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin, zaraščanje in izsuševanje. Foto: Zavod RS za varstvo narave Nočni metulj