Zamisel za ustanovitev organizacije je dobila, ko je spremljala iskanje psičke v Kamniških Alpah. Tega se še vedno zelo dobro spominja: "V hribih se je izgubila psička Čenča, ta psička je bila zelo dejavna s svojo skrbnico. Stalno sta se potikali po hribih in enkrat je na nekem pohodu psička izginila. Takrat je bilo prvič, ko skupaj stopilo ogromno ljudi. Vsi so pomagali, planinci, pohodniki, prijatelji, saj je bilo to dekle zelo dejavno. Takrat sem spremljala to iskalno akcijo in se spraševala, zakaj ni organizacije, ki bi iskala živali. To je bil popoln primer, kako s pomočjo psa najdeš izgubljeno žival," je nadaljevala.
Sreča se ji je nasmehnila, ko je našla Alexandro Grunow, s katero sta se podali na pot dolgoletnega sodelovanja. "Skupaj delava že štiri, pet let. Hodila sem v Avstrijo na treninge, nato pa sem sčasoma naredila vsa izobraževanja in postala inštruktorica. To traja kar nekaj let, saj moraš biti res previden, da naučiš psa pravilne vzorce. Šele po treh letih je prišel čas, da dam psa v resnično situacijo."
Sedaj je njihova organizacija kar precej zrasla in šteje že 40 psov, osem od njih jih bo kmalu že usposobljenih za iskalne akcije. "Nekaj ljudi se nam pridruži tudi samo zato, da se imajo psi dobro, kar je povsem v redu. Smo kot ena velika družina," nam je zaupala Sabina.
Za iskalno akcijo je vedno dobro, da je več psov, tako da pes ni preveč obremenjen, če je iskalna akcija dolga. Običajno imamo dva ali tri pse na eni iskalni akciji, na dan pa je izgubljenih pet ali šest živali.
Sabina Piber
Sama ima tri pse, ki so izurjeni za iskalne akcije. "Ula je posvojenka s Hrvaške in je mešanka, Čili je domnevno angleški pointer in je iz španskega zavetišča, Yotta pa je italijanski ptičar. Yotta je edina, ki prihaja iz legla iz Madžarske," je povedala.
Čeprav se večinoma zadržujejo na Gorenjskem, je organizacija dejavna povsod po Sloveniji. "Septembra se imamo namen razširiti proti morju, morda proti Postojni z okolico. Nato še proti Štajerski. Iz tistih koncev kar pogosto kličejo," je še rekla. "Zelo težko je biti na več krajih naenkrat, saj smo precej majhna organizacija, včasih moramo tudi s težkim srcem odkloniti iskanje, saj naši psi potrebujejo počitek."
K9 iskanje pogrešanih – Slovenija išče tudi ljudi. "Nedavno so na poklicali na iskanlno akcijo neke gospe v Šoštanju," je povedala Sabina. "Bili smo že na poti do nje, ko so nas poklicali, da je najdena. Kadar nas pokličejo za iskanje pogrešanih ljudi, običajno sodelujemo z ekipo iz avstrijske Koroške, da imamo dovolj veliko ekipo, najmanj 10 psov. Naši psi iščejo po sledi, ki jo človek pušča s svojim vonjem. Prav tako so psi na povodcu. Za vzorec dobijo neko specifično stvar, nato pa gremo na pot in osebi sledimo. Kamor gre pes, gremo mi." Njihovi psi iščejo točno določeno osebo, za vse ostale se ne zmenijo. "Med iskalno akcijo naših psov ne zanima nihče drug. Znajo ločiti med staro in novo sledjo. Sama sled je lahko aktualna do tri, štiri tedne, lahko tudi več, odvisno od okoliščin. Seveda pa je najbolje, da se iskanja lotimo takoj," je zaključila.