Trenutno se po mnenju KGZS "kot merilo družbene sprejemljivosti za odstrel zveri upošteva večinsko mnenje mestnega prebivalstva brez upoštevanja mnenja podeželja". "Prebivalci podeželja so ogorčeni, da se njihovega stalnega opozarjanja na težave glede zveri ne sliši in da se v sodbi upravnega sodišča v imenu ljudstva odloča brez prebivalcev podeželja," so zapisali na KGZS.
Ljudje s podeželja vedno pogosteje srečujejo medveda in volka v bližini naselij, zato zahtevajo upoštevanje strokovne osnove upravljanja z zvermi. Zavod za gozdove Slovenije je za naslednje upravljavsko obdobje predvidel odvzem 225 medvedov, vključujoč izgube, in 11 volkov. Te številke so strokovno utemeljene in predvidevajo odvzem v višini prirastka, pojasnjujejo na zbornici.
"Nepopravljive negativne posledice za podeželje"
A ker je zaradi različnih pritiskov dejanski odvzem manjši od letnega prirastka, se število zveri povečuje. "Število medvedov je namreč zaradi vsakoletnega zniževanja odvzema v zadnjem desetletju naraslo za več kot 40 odstotkov, populacija volka pa se je v zadnjih osmih letih podvojila. Takšno upravljanje z zvermi ni trajnostno in lahko povzroči nepopravljive negativne posledice za podeželje," so sporočili.
Kot težavo pri volku izpostavljajo še, da se ta zlahka meša z podivjanimi psi, "kar je lahko težavno tako zaradi varnosti kot ohranjanja genetske čistosti volka". V Hrvaški Dalmaciji je delež križancev s psi že 35-odstoten, so poudarili.
Nadalje opozarjajo, da medved zaradi svoje velikosti in moči nikakor ni primeren za stalno naseljenost v kmetijski krajini in da v Sloveniji beležimo okoli dva napada medveda na človeka letno.
Od države zahtevajo, da področje uredi
Nekateri naravovarstveniki zagovarjajo stališče, da se bo zaradi pomanjkanja hrane število zveri začelo samo uravnavati. Pri tem pa pozabljajo, da zveri hitro izgubljajo strah pred ljudmi. Tako te zveri vse pogosteje iščejo hrano v bližini naselij in turističnih kampov, vse številčnejši so tudi stiki z ljudmi.
"Vse to kaže na to, da je treba z zvermi v poseljeni krajini upravljati tako, da se odstranjuje težavne osebke in da se ne dopusti nenadzorovane prostorske širitve populacije. In ker je država zadolžena za upravljanje z zavarovanimi zvermi, KGZS in prebivalci podeželja upravičeno zahtevajo od nje, da to področje ustrezno uredi," so še zapisali.