Kaj vam prinašata december in praznični čas? 
Decembra pri nas ne maramo. December je za nas najbolj obremenjujoč mesec. Zaradi petard imamo v tem času močno povečan obseg dela, saj psi bežijo na vse konce. Prav za novo leto smo čisto vsako leto na terenu, pa tudi par dni prej se ves čas nekaj dogaja. V tem času je tudi največ zgodb s tragičnim koncem, ker veliko živali povozi avto. V tem času ne gre za neko klasično izgubo, ko gre pes tri kroge okrog bloka. V tem času psi tavajo brezglavo, so prestrašeni …

Kakšen je vaš nasvet za skrbnike? Najbrž se veliko psov sname tudi z ovratnic?
Moj prvi nasvet je točno ta. Da se preveri, da oprema res deluje. Nikoli ne kupujte ovratnic samo na klips, tudi oprsnic ne. Vsa oprema naj bo dodatno varovana, na primer z zapiralkami.

Foto: A. Š. Zavetišče Horjul Drugi nasvet je ta, da psov ne spuščate z vrvice. Ljudje se decembra še vedno sprehajajo z spuščenimi psi. Gredo na sprehod denimo zjutraj, ko ne pričakujejo, da bo pokalo. Pa je ravno tedaj počilo in je pes pobegnil. Na te stvari naj se skrbniki ne zanašajo. Zanašajo naj se samo na zdravo kmečko pamet: če imaš psa na povodcu, če je dobro zavarovan, če držiš povodec, tudi če se psi splašijo, ne more priti do take neumne nesreče.

Tretji nasvet je, da se izogibate sprehodom v tistih urah, ko je največ pokanja.

In četrto, kar je najbrž za vse nas nedosegljivo, ljudje naj nehajo metati petarde.

Kako je decembra s posvojitvami?
Mi decembra ustavimo posvojitve. Mogoče je v začetku decembra še kakšna, bolj kot se bliža konec decembra, težje je od nas dobiti žival. Mislimo, da 14 dni razlike v ničemer ne spremeni odgovornega skrbništva. Če se je nekdo odločil in res premislil, bo vsekakor počakal tistih 14 dni, da pride januar. Ni problema, takoj ko se december konča, se lahko dogovorimo za posvojitev. Pred tem pa ne. Tukaj smo v okolju, ki je mirno, kjer dejansko ni petard in se slišijo samo iz daljave. Živali ne želimo izpostavljati dvojnemu stresu. Spremembi okolja ob posvojitvi, pa še pokanju. S tem pa se izognemo tudi kakršnikoli možnosti, da nekdo podari žival za darilo.

Zakaj ne smemo podarjati živali za darilo?
Zato, ker je to živo bitje, s katerim bo v tem primeru živel obdarovanec. Obdarovanec pa očitno ni imel nobene možnosti, da bi si izbral žival po svojem okusu in po načinu življenja, ampak mu jo je podarila neka tretja oseba kot idealno spremljavo za naslednjih 15 let.

Imate zdaj v tem trenutku kakšne posebne akcije?
Z agencijo Pristop začenjamo v teh dneh z osveščevalno akcijo na temo odgovornega skrbništva živali, da živali ne smejo pod smrekico … Vse te stvari, ki so ves čas aktualne in ki nam zelo veliko pomenijo. S to akcijo bomo poskusili priti do čimveč ljudi. Upam, da bo uspelo.

Kakšno materialno pomoč na splošno sprejemate v zavetišču?
Vedno nam pridejo prav razno razna čistila, varekina, čistilni robčki, sredstva za pomivanje tal, brisače, deke, plenične podloge … Vse to lahko dostavite v Zavetišče Horjul v času uradnih ur ali pošljete po pošti. Prav pride tudi hrana, posebej za mucke, saj oskrbujemo tudi veliko prostoživečih muck. (Naslov za dostavo je Zavetišče Horjul, Smrečje 55, uradne ure pa imajo ob delavnikih med 8.30 in 12.30 op. p.)

Pri vas je možno živali posvojiti tudi na daljavo …
Posvojitev na daljavo je v bistvu en mesečni prispevek v poljubni višini. Običajno gre za zneske v višini petih, desetih evrov. Mi sicer vsakemu povemo, da lahko posvoji prav konkretno določeno žival na daljavo in jo vzdržuje, ampak je dejstvo, da so to sredstva za vse živali, ki so pri nas v oskrbi dlje od tridesetih dni, ko nam oskrbo plača občina. Vsi tisti, ki želijo podpreti delovanje zavetišča, lahko pomagajo tudi na ta način.

Nekaj let nazaj smo veliko govorili o prostoživečkah. Se je v tem času na tem področju kaj spremenilo?
Mogoče to, da jih ljudje bistveno bolj opažajo in tudi javljajo. Ne morem reči, da se je znižalo število živali, kar je v bistvu tudi nemogoče, ker gre dejansko za leta dolg proces. Je pa bistveno več sodelovanja s hranitelji in s tistimi, ki jih opažajo na terenu.

Kako je glede čipiranih psov? Se je na tem področju kaj premaknilo na bolje?
Kar se tiče čipiranja psov, je približno isto, kot je bilo pred leti. V ruralnem okolju je še vedno ogromno število nečipiranih psov. Imamo na primer tudi občine, kjer sprejmemo po deset in več psov na leto, pa ni med njimi niti en označen.

Kakšen pa je ta skupen odstotek neoznačenih sprejetih psov?
Skupaj je še vedno približno trideset odstotkov neoznačenih psov. V to kategorijo seveda sodijo tudi mladički, ki jih vržejo stran in velik odstotek odraslih psov. Domnevali bi, da se to dogaja pri mlajših psih. Ampak se nam je letos zgodilo, da je bilo kar nekaj starejših psov neoznačenih. Dejstvo je, da je sploh v ruralnem okolju še vedno veliko neoznačenih psov. To se ne spreminja, mogoče se spreminja struktura živali v toliko, da je zapuščenih vseeno nekaj manj. Imamo več lastniških, ki so oddani v zavetišče. Struktura se spreminja, število pa ne kaj dosti.

Kdaj lahko pričakujemo nov bum mačjih mladičev?
Letos je zaradi tople jeseni vse nekoliko zamaknjeno in še zdaj sprejemamo mladičke stare deset tednov. Očitno nas podnebje dobro heca. Ampak zdaj čez zimo do marca ne pričakujemo novih maldičev. Zdaj je čas, da polovimo vse, kar nam je čez leto ušlo, da bo spomladi čim manj mladičev.