Raziskovalci z raziskovalnega centra Yerkes National Primate Research Center univerze Emory so ugotovili, da šimpanzi, ki so ljudem po evolucijskem drevesu najbližji, raje sodelujejo kot tekmujejo.
"Razmerje med nesoglasji in sodelovanjem je pri šimpanzih in ljudeh zelo podobno. V naši raziskavi smo ugotovili presenetljive podobnosti med vrstama in s tem dobili vpogled v evolucijo človeka," je povedala Malini Sachak, glavna avtorica članka, ki je bil objavljen v ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Prejšnje raziskave so pokazale, da šimpanzi v nadzorovanem okolju neradi sodelujejo, zato so raziskovalci tokrat enajst šimpanzov opazovali v zunanji ogradi, kjer so poskušali ustvariti čim bolj naravno okolje. Da bi iz nameščene naprave dobili priboljšek ali nagrado, so morali sodelovati. Partnerje so si lahko izbrali sami.
Šimpanzi so na začetku med seboj tekmovali, vendar so hitro ugotovili, da je bolje, če sodelujejo.
Nimajo radi tatov
Opazili so, da znajo šimpanzi na več načinov preprečiti neželeno obnašanje, agresijo, krajo ali zastonjkarstvo. Takim posameznikom so se uprli, se jih izogibali ali poiskali pomoč drugega šimpanza. Vse te strategije poznamo tudi v človeški družbi.
"V literaturi je pogosto zapisano, da je sodelovanje med ljudmi edinstveno. To je še posebej zanimivo, ker smo najboljše ideje o razvoju sodelovanja dobili ob opazovanju živali," je povedal soavtor članka Frans de Waal, profesor z univerze Emory. "V naravi je sodelovanje vseprisotno, tako pri mravljah kot pri orkah. Z našo raziskavo smo prvi dokazali, da naši najbližji sorodniki zelo dobro vedo, kako preprečiti tekmovanje in zastonjkarstvo. Sodelovanje je najboljše."