Morski pes ubil 13-letnika, Morski pes ubil Avstrijca, Surfer pobegnil morskemu psu, Morski pes prepolovil deskarja … To so le nekateri naslovi, ki jih prebiramo, ko morski pes nekje na svetu napade človeka.

V juniju sta tudi Slovenijo dosegli novici o ženski in deskarju, ki ju je na zahodni obali Avstralije ubil morski pes. V tem predelu Avstralije je bilo od leta 2000 13 smrtnih žrtev zaradi napadov morskih psov, zato je avstralska vlada pozimi 2014 uvedla celo sporen program izločanja velikih morskih psov iz morja. Program so lani ustavili zaradi številnih protestov aktivistov za zaščito morskih psov.

Ena proti 11,5 milijona

Lansko leto je bilo po mednarodnih podatkih o napadih psov rekordno po številu neizzvanih napadov. V letu 2015 je prišlo do 98 neizzvanih napadov, pri tem je šest ljudi izgubilo življenje. Tako je bilo lani kar 26 napadov več kot leta 2014 in kar 40 napadov več, kot je povprečje napadov v zadnjem desetletju. 

Strokovnjaki ugotavljajo, da sta za višje številke kriva predvsem segrevanje ozračja in ekonomska rast, ki pomenita več ljudi na dopustovanju ob morju.  

Možnosti za napad morskega psa na človeka so sicer zelo majhne, po nekterih izračunih le ena proti 11,5 milijona. Ljudje ne spadamo med najbolj priljubljeno hrano morskih psov. Če človeka napadejo, so ga po mnenju nekaterih strokovnjakov zamenjali za žival, ki jim tekne, se branijo, ali so le radovedni.

V Jadranu le malo napadov 

Da bi morski pes napadel človeka, obstaja torej zelo malo možnosti, pa še te so vezane predvsem na bolj divja območja. V Jadranu so bili napadi v preteklosti zelo redki, v zadnjih 150-ih letih naj bi se po podatkih Shark Research Institute zgodilo le enajst smrtnih napadov morskih psov, zadnji je bil zabeležen več kot 40 let nazaj.

Zadnja žrtev morskega psa v Jadranu je bil 21-letni Nemec Rolf Schneider, ki ga je avgusta 1974 v bližini Omiša zgrabil beli morski pes. Na pomoč mu je priskočil Italijan in ga zvlekel na obalo, a je Schneider umrl zaradi izkrvavitve. Zadnji zabeležen napad morskega psa v Jadranu pa je bil leta 2008, ko je v bližini otoka Vis morski pes v golenico ugriznil 43-letnega Slovenca. Rešila sta ga prijatelja, ki sta ga nemudoma odpeljala k zdravniku.

Morski psi v Jadranu

“V Jadranskem morju je bilo doslej ugotovljenih trideset vrst morskih psov, vendar so mnoge med njimi zelo redke, nekatere pa so bile zadnjič opažene pred več kot petdesetimi leti,” opisuje prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Pravi, da je pogostih samo nekaj vrst.

“Od 30 vrst sta človeku nevarna le beli morski volk (Carcharodon carcharias) in mako (Isurus oxyrhinchus), vendar sta oba zelo redka. So še druge vrste, na primer morski vol Carcharias taurus, ki so dovolj velike, vendar so še znatno redkejše kot prej omenjena,” pojasnjuje. Dodaja, da sta zaradi velikosti potencialno nevarna, čeprav niso znani primeri, še sinji morski pes (Prionace glauca), ki se pojavlja tudi v slovenskem delu Jadranskega morja, in šesteroškrgar (Hexanchus griseus), ki pa se pojavlja v globljih predelih Jadrana.  “Velika večina morskih psov pa je povsem nenevarna,” pravi.

Služijo nam kot “okoljski opomin”

“Morski psi so plenilci na vrhu prehranjevalnih verig. Plenijo določene vrste plena in na ta način nadzorujejo njihove populacije. So tudi pomembni indikatorji okoljskega stanja, saj se v njihovih telesih kopičijo strupene snovi kot posledice onesnaževanja okolja,” pravi Lipej in dodaja, da so poleg tega še dolgoživeči in nam služijo kot nekakšen “okoljski spomin”, ki beleži dogajanja v okolju.

Opozarja, da so morski psi zelo ogroženi in da se mnoge vrste ponekod že soočajo z možnostjo skorajšnjega  izumrtja. “Ogroža jih v največji meri prilov (bycatch). Poleg tarčnih organizmov se v ribiške mreže in druga ribolovna orodja  zapletejo tudi netarčne vrste, med katerimi so tudi mnoge vrste morskih psov in drugih hrustančnic,” opisuje.

Ker potrebuje velika večina morskih psov dolgo časa, da spolno dozori, se njihove populacije po njegovih besedah obnavljajo zelo počasi: “Podobno je tudi v Jadranskemu morju, čeprav je stanje za zdaj še vedno nekoliko boljše kot v zahodnem Sredozemlju.”

Opozarja, da je tudi v Jadranu glavni krivec za upadanje prilov, so pa znani tudi problemi, povezani z onesnaževanjem in degradacijo njihovega življenjskega okolja. “To velja še posebej za vrste, ki se pojavljajo v manjših globinah, kot so na primer sklati (rod Squatina), ki so bili še pred sto leti pogosta vrsta v severnem Jadranu, danes pa so skoraj povsem izginili iz celotnega Jadranskega morja,” je zaključil.

Sicer pa smo samo leta 2012 po podatkih National Geographic ljudje po svetu pobili 273 milijonov morskih psov. Prav zaradi lova pa je danes ogrožena že vsaka četrta vrsta morskih psov na svetu.

anja.scuka@zurnal24.si