Na podlagi teh zaključkov so pripravili pobudo za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor oz. pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno Ojstrica. Gre namreč za prostorsko ureditev državnega pomena s področja energetske infrastrukture, saj je predvidena postavitev polja vetrnih elektrarn z nazivno močjo pet megavatov ali več, te pa se v prostor umestijo tako, da se zanje izdela državni prostorski načrt.

Prejeli so pripombe Alpe Adria Green

Pobuda za pripravo DPN je od 24. februarja do 27. marca letos omogočala javnosti, da poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je smernice oz. konkretne usmeritve in podatke s področij, ki so v njihovih pristojnostih, podalo 12 od 15 zaprošenih državnih nosilcev urejanja prostora in Občina Dravograd kot lokalni nosilec urejanja prostora. S strani javnosti so na ministrstvu prejeli samo pripombe organizacije Alpe Adria Green.

Ministrstvo, ki bo zdaj prejete smernice preučilo, pa je že izdalo odločbo, da je v postopku priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Terminski načrt postopka priprave DPN za vetrno elektrarno Ojstrica sicer še ni izdelan, so med drugim pojasnili na ministrstvu.

V DEM so hkrati s pripravo tehnične in ekonomske dokumentacije naročili ornitološki monitoring kot del okoljske presoje. "Pokazalo se je, da obstajajo določene omejitve glede obsega oz. števila vetrnic na tem območju, ki jih bomo v nadaljnjih postopkih uskladili z varstvom narave. V primeru izbrane lokacije na Ojstrici so omejitve lokacije takšne, da je po ornitološki predpresoji možno postaviti tri vetrne agregate," so pojasnili v DEM.

To pomeni glede na energetski potencial lokacije tri vetrnice po približno 3,3 megavatov moči, kar skupno znaša približno 10 megavatov moči in med 19 in 23 gigavatnih ur proizvedene električne energije na leto. Na DEM so še pojasnili, da bodo ugotovitev Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da so sprejemljive tri vetrne elektrarne, "spoštovali in upoštevali". Ob tem dodajajo še, da pa lahko postopek priprave DPN pokaže še dodatne omejitve v zvezi z morebitno postavitvijo vetrnih elektrarn.

Populacija koconoih kur

Tomaž Jančar iz društva za opazovanje in proučevanje ptic je poudaril, da je območje Košenjaka občutljivo zaradi močne populacije koconogih kur, predvsem divjega petelina in gozdnega jereba, kar se je v študiji, ki so jo naredili za DEM, tudi potrdilo. "Območje Košenjaka, ki je razglašeno tudi za naravno vrednoto, ima večjo populacijo divjih petelinov kot celo Pohorje skupaj," je poudaril Jančar.

Foto: Profimedia divji petelin Večina načrtovane vetrne elektrarne na Ojstrici po njegovih besedah sega v najbolj občutljivo območje divjega petelina, zato na tistem delu ni sprejemljiva. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa ornitologi sledov prisotnosti divjega petelina niso zaznali, predel pa je tudi zunaj območja naravne vrednote in je tudi že precej oddaljen od rastišč divjega petelina. Zato po mnenju ornitologov na tem delu vetrna elektrarna ne bi prekomerno škodljivo vplivala na divjega petelina. "Koliko vetrnic je na tem manj problematičnem delu mogoče postaviti, pa je tehnično vprašanje, ki ni z našega področja dela," poudarja Jančar.

Načrti DEM v teh dneh razburjajo nekatere občane Dravograda, predvsem pobuda za osem elektrarn. Ob tem se tudi po družbenih omrežjih vrstijo pozivi, naj se občanom Dravograda predstavi celotna naložba. Kot je STA pojasnila dravograjska županja Marijana Cigala, bodo v okviru rednega zbora občanov na Ojstrici 10. maja sodelovali tudi predstavniki DEM, ki bodo vsem zainteresiranim lahko ponovno predstavili načrte, potem ko so marca 2015 krajanom Ojstrice že prvič predstavili projekt. Zemljišče, kjer naj bi postavili vetrno elektrarno, pa je v lasti zasebnika, ki se s postavitvijo strinja.