Osamljeni strmoglavec, ki je na otoku Mana na Novi Zelandiji leta živel s svojimi edinimi prijatelji - pticami iz cementa - je poginil. Njegova romantična in obenem tragična življenjska zgodba je ganila na tisoče ljudi, navdihnila je tudi pesnike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Želeli so privabiti prave ptice
Lokalni otroci so že leta 1988 iz cementa naredili jato 80 ptic in jo namestili na otoku Mana. S tem so želeli na 217 hektarov velik otok privabiti prave, žive ptice in jih spodbuditi k parjenju. Njihova prizadevanja so bila leta neuspešna, dokler ni leta 2014 na otok priletel omenjeni strmoglavec, si tam naredil gnezdo in ostal.
Mnogi verjamejo, da se je strmoglavec zaljubil v eno od cementnih ptic in ji dvoril vse do svoje smrti. Ker so ga zadnja leta življenja obdajale le umetne ptice, se ga je prijel vzdevek "Nigel brez prijateljev" in "najbolj osamljeni ptič na svetu". Minuli teden so njegovo truplo našli blizu gnezda, ki ga je spletel za svojo izbranko.
Osamljenemu ptiču se je s pesmijo poklonil ameriški pesnik Neil Davey, ki je Nigelovi nesojeni družici nadel ime Connie. Svojo žalost ob tragičnem koncu ptiča je več sto ljudi izrazilo na spletnih družbenih omrežjih.
Novozelandski oddelek za ohranitev naravne in kulturne dediščine je sicer v minulih letih z različnimi ukrepi osamljenemu kormoranu skušal najti živo družbo. Med drugim je prerazporedil umetne ptice in namestil ogromne zvočnike, ki so predvajali oglašanje jate teh ptic.
Prizadevanja so obrodila sadove, saj je Nigel malo pred božičem dobil družbo treh pravih ptic. Kljub temu je nadaljeval svojo romantično zgodbo in do smrti ostal zvest svoji nesojeni ljubezni.
Uau... kaj pa osamljemi in od Boga pozabljeni ljudje in otroci? O njih se ne bo nič pisalo?