Do nedavnega je bila velika uganka, kako lahko nekateri zobje glodavcev stalno rastejo in pri tem ohranjajo stalno ostrino oz. funkcionalnost. Odgovor je našel konzorcij slovenskih, nemških in ameriških raziskovalcev, ki so svoje ugotovitve ta mesec objavili v prestižni mednarodni znanstveni reviji American Chemical Society (ACS) Nano.
Konzorcij raziskovalnih inštitucij, ki ga je vodila Vesna Šrot s Centra za elektronsko mikroskopijo nemškega inštituta Max Planck, v njem pa so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z inštituta ERICo Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Gozdarskega inštituta Slovenije, je z metodami mikroskopije dobil povsem nov vpogled v strukturo, kemijsko sestavo in fizikalne značilnosti zob glodavcev.
Raziskave, ki so jih izvajali na več osebkih nutrij z Ljubljanskega barja, so pokazale na močno soodvisnost med mikrostrukuro oziroma kemijsko sestavo zob (na nano ravni) in mehanskimi lastnostmi zobnih tkiv.
Poleg prisotnosti vrhnje plasti sklenine (obstoj te plasti do sedaj ni bil znan), ki je zelo bogata z železom v različnih kemijskih oblikah in daje zobem nutrije značilno oranžno barvo, so v zobovini sekalcev izmerili tudi nenavadno visoke vsebnosti magnezija. Ker sekalci nutrij in ostalih vrst glodavcev stalno rastejo sta ravno razmerje in prostorska porazdelitev železa in magnezija znotraj zob ključna za njihovo funkcionalnost - ohranjanje stalne ostrine kljub neprekinjenem obrabljanju.
"Ugotovitev bo v prihodnje mogoče uporabljati pri razvoju novih materialov in ima velik uporaben pomen za širšo družbo," so zapisali.