Kdo ne pozna pravljice o Rdeči kapici, ali pa Volka in sedmih kozličkov, v katerih ima volk negativno vlogo in je predstavljen kot zloben in zvit? Že od malega smo naučeni prepričanja, da so divje zveri za nas nevarne in škodljive, kar pripomore k temu, da v to verjamemo tudi, ko smo starejši. To zmotno prepričanje in negativna podoba v javnosti na žalost prevladujeta, a po besedah Mance Velkavrh, Mete Mavec in Irene Kavčič iz Biotehniške fakultete povsem nepotrebno, saj velike zveri za človeka niso nevarne. Človeka ne dojemajo kot plen temveč kot potencialno grožnjo.
Velike zveri imajo v ekosistemu zelo pomembno vlogo, ki je človek ne more nadomestiti. Njihova odsotnost lahko negativno vpliva na zdravje drugih vrst, ki v njih prebivajo. S plenjenjem velikih rastlinojedcev vplivajo na njihovo številčnost in vedenje. Veliki rastlinojedci ob prisotnosti plenilcev postanejo bolj previdni, pogosteje se premikajo in se združujejo v manjših skupinah, kot bi se ob odsotnosti plenilcev. Tako plenilci posredno uravnavajo objedanje gozdnih in travnatih površin.
Tudi v letu 2022 se bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Obiskali ga boste lahko v soboto, 4. junija popoldan, v primeru slabega vremena pa v soboto 18. junija. Dogodek smo prestavili na popoldansko-večerni čas, obiskali nas boste lahko med 15.00 in 21.00 uro. Tako kot v lanskem letu bo festival pred mestno hišo, rdeča nit dogodka pa bo odgovorno skrbništvo živali. V deželi prijateljev bosta tudi tokrat dva festivala - poleg Festivala za ljubitelje živali še Robin Hood festival v organizaciji Radia Robin. Soorganizator Dežele prijateljev je Mestna občina Nova Gorica. Dogodku sledite TUKAJ.
Drug pomen velikih zveri, še posebno medveda, je tudi raznašanje semen v njihovih iztrebkih in na kožuhu. Raznos semen je pomemben za razmnoževanje rastlin, vpliva na poselitev novih habitatov, saj lahko medved v enem dnevu prehodi tudi do 15 kilometrov. Poleg tega semena v iztrebku medveda boljše kalijo. Poleg teh vplivov je lahko za druge vrste pomembna tudi mrhovina, ki ostane od plena velikih zveri. Ta predstavlja pomemben vir hrane za ujede, lisice, divjo mačko, divjega prašiča itd. To najbolj drži za risa, ki kot samotar svoj plen skrije in se vrača hraniti nanj več dni zapored. Velike zveri so pomembne tudi zato, ker za preživetje potrebujejo velika območja neprekinjenega in ohranjenega habitata, ki ob trajnostnem upravljanju ohranja tudi habitat številnih drugih vrst.
"Poleg pozitivne vloge velikih zveri v ekosistemu, lahko izpostavimo tudi ekonomske koristi, v obliki ekoturizma. Gre za karizmatične vrste, ki lahko pritegnejo pozornost turistov in so hkrati tudi simbol ohranjanje narave. Njihova prisotnost bogati našo naravno in kulturno dediščino," so prepričane sogovornice in ob tem dodajo, da previdnost kljub temu ni nikoli odveč: "Ob obisku v naravi se s primernim obnašanjem lahko izognemo srečanjem z medvedom. Če pa medved naše prisotnosti ni pravočasno zaznal in do srečanja vseeno pride, nam primerno obnašanje in poznavanje značilnosti vedenja medveda pripomore, da se srečanje konča brez posledic tako za človeka kot tudi medveda."
Ris pri nas na robu izumrtja
Ni pa osovraženost med ljudmi edina težava, s katero se soočajo zveri v Sloveniji. Če so v Evropi velike zveri zaščitene z narodnimi in mednarodnimi zakoni in se je njihovo varstveno stanje izboljšalo, prav tako se povečuje njihova številčnost in so se pričeli širiti tudi na območja, od koder so bili pred stoletji iztrebljeni, je ris v Sloveniji ogrožen. "Za ohranitev vrste so potrebne doselitve genetsko drugačnih risov, medtem ko je ohranitveno stanje medvedje in volčje populacije v Sloveniji ugodno," omenijo sogovornice.
Pri nas je prav tako v zadnjih desetletjih aktualna problematika vrnitve volka na območje Alp. Ker je bil pred tem tam dlje časa odsoten, so ljudje prilagodili svoje življenje odsotnosti velikih zveri, med drugim tudi način reje domačih živali. "Z vrnitvijo volka je živina, ki pred velikimi zvermi ni dobro zaščitena, za volka lahek plen. Škode na domačih živalih v ljudeh povzročajo negativne čustvene odzive in zato tudi nenaklonjenost prisotnosti volkov v Alpah.Tema je zelo kompleksna, reševanje teh konfliktov pa bi moralo biti večplastno," so jasne strokovnjakinje.
Za konec smo sogovornice prosili še, da naštejejo pet zanimivih dejstev o zvereh, ki sledijo spodaj:
1.) Tako kot večina mladičev sesalcev imajo tudi mladiči velikih zveri ob rojstvu svetlo modre oči.
2.) Zveri ne morejo premikati čeljusti levo in desno (kot jih prežvekovalci), ampak jih lahko le odprejo in zaprejo.
3.) Veliki panda spada med zveri kljub temu, da se prehranjuje z rastlinsko hrano.
4.) Velike zveri jim pravimo, ker lahko ujamejo plen, ki je enako velik ali večji od njih. Evrazijski ris na primer lovi predvsem srnjad.
5.) Niso vse zveri izključno mesojede. Rjavi medved ima kar okoli 85 % prehrane rastlinskega izvora.