"Upad biotske raznovrstnosti je v svetovnem merilu trenutno največja grožnja človeštvu. Večja od klimatskih sprememb in večja od finančne krize," sporočajo z Zavoda RS za varstvo narave. Opozarjajo, da moramo za rešitev tega problema v pravo smer delovati vsi, od skladnosti politik, dobrih razvojnih strategij, do medinstitucionalnega sodelovanja in sodelovanja javnosti.

Letošnje sporočilo Svetovnega dne biotske raznovrstnosti je zato "vključevanje biotske raznovrstnosti – vzdrževanje ljudi in njihovega načina preživljanja".

Pozna se v miijonih

"Kapital Slovenije  je njena narava. Pazimo nanjo, ker je pomembna. Na svetu je več kot 12 milijonov različnih vrst živih bitij, od tega v Sloveniji med 50 – 120 000 različnih vrst," pravijo. Slovenija ima 37 odstotkov ozemlja v omrežju Nature 2000 ter 12 odstotkov ozemlja v zavarovanih območjih.

Foto: Žurnal24 Čebele se niso pustile zlahka pregnati z avtoceste. S pomočjo vrednotenja ekosistemskih storitev so preračunali, da na primer območje Lovrenških jezer, veliko slabih 90 hektarjev v primeru trajnostnega izkoriščanja v obdobju 50 let "prinese" 191 milijonov evrov, medtem ko pri intenzivnem izkoriščanju in pozidavi v 50 letih iz tega območja dobimo 38 milijonov evrov, po tem času pa izkoriščanje sploh ni več možno.

Konvencija o biološki raznovrstnosti je bila sprejeta in podpisana leta 1992 in predstavlja prvi globalni sporazum o ohranjanju biotske raznovrstnosti ter jo opredeljuje zelo široko – od molekularne, genske ravni pa vse do ekosistemov. "Njeno siromašenje pa je posledica predvsem človekove dejavnosti," opozarjajo.

Narava lahko preživi človeka

Naravo opisujejo kot zapleten a uravnotežen mehanizem, ki lahko preživi brez človeka, medtem ko človek brez nje ne more. Prav vse človekove potrebe izhajajo namreč iz narave, potreba po hrani, čisti vodi, zraku, zdravju, socialnem življenju in duhovnem.

"Sprenevedanje in prestavljanje odgovornosti ter zloraba narave na račun "razvoja" je dokončno konec. Klimatske spremembe, erozija, večanje puščav, lakota … so posledica in ne vzrok," pravijo.

Letošnje sporočilo Svetovnega dne biotske raznovrstnosti daje poseben poudarek dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi in njihove uporabe. Genski viri, ki so rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora, se uporabljajo za različne namene, od osnovnih raziskav do razvoja izdelkov. Uporabniki genskih virov so raziskovalne in akademske ustanove ter zasebna podjetja iz različnih sektorjev, na primer farmacije, kmetijstva, hortikulture, kozmetične industrije in biotehnologije.

Foto: Shutterstock Travnik