"Tibetanski terierji predvsem niso terierji. To ves čas ponavljamo, ker ljudje pač sklepajo po imenu pasme," pravi Novakova. Njihova glavna značilnost je po njenih besedah ta, da jih nikoli niso vzejali in selekcionirali s kakšnim določenim namenom, na primer za lov, za čuvanje, kot ovčarje in podobno. Zato so zelo vsestranski: "Se pa med seboj ne razlikujejo samo po barvi, ampak tudi po velikosti, dolžini in gostoti dlake in tudi po temperamentu."
Vihravo vesel kuža
Tudi značajsko so po njenih izkušnjah različni. Največ je takih, kakršne opisuje standard in so vihravo veseli, ki opozorijo na prihajajočega tujca z laježem, vendar niso agresivni. "O opisu, da je nezavpljiv do tujcev, bi že lahko rekli, da v tem smislu tipičnih predstavnikov pasme ni več veliko, saj so nekateri tako navdušeni nad obiski, da jim to še preveč pokažejo," dodaja.
Sprehodov rabijo nekaj več kot njihovi tibetanski sorodniki kot so lhasa apso in shih-tzu, zato pa je nega njihovega večinoma skuštranega kožuščka precej lažja. Važno je samo to, da ga ne krtačiš samo po površini dlake, ampak, da ga prečešeš zares do kože, ker se sicer pod lepo površino skrivajo zavozlane kepe.
Urška Novak
Enako, kot za vse pasme psov, je tudi za tibetanskega terierja po njenih besedah zelo pomembno, da ga skrbnik pravilno vzgaja in da šolanje oba z vodnikom vzameta kot druženje in zabavo. "In, seveda, da mu postaviš meje in da poskrbiš, da mu ni dolgčas. Ker bi mu v tem primeru kaj hitro prišla na misel kakšna neumnost," opozarja.
Po njenih izkušnjah so to psi, ki so primerni za vsakogar, ki si je zanje pripravljen vzeti čas in ki si pusti svetovati strokovnjakom glede vzgoje: "Prenežni, pa tudi grobi lastniki niso primerni, saj rabijo tibetanski terierji vodenje brez grobosti, za kar pač potrebuješ nekaj znanja."
Tibetanski terierji so bili iz matične dežele Tibet pripeljani najprej v Indijo, potem v Veliko Britanijo, od tam pa so se razširili po vsem svetu. V Sloveniji jih imamo od leta 1981. Od leta 2006 imamo v Sloveniji nekaj čistih nativov, ki smo jih uvozili iz Tibeta in s katerimi se trudimo skupaj z nekaterimi evropskimi vzreditelji doprinesti malo prvobitnosti v pasmo.
Urška Novak
"Tibetanski terierji Imajo vse, kar sem si želela, ko sem se odločala za pasmo," pojasnjuje Novakova. "Niso preveliki, niti premajhni, so lepi in ljubki, niso pretanki oziroma preširoki, imajo zelo dobra razmerja med glavo, vratom, telesom in nogami, gobček pa je ravno pravšenj za normalno dihanje. Njihov kožuh lahko neguješ do popolnosti za razstavo. Lahko je le razčesan, lahko pa ga tudi ostrižeš na katerokoli dolžino," opisuje.
Zdrava pasma
"TT-ji so dolgoživi in zelo zdravi psi. To pa ne pomeni, da kateri izmed njih vseeno ne bi zbolel, saj nobena pasma ni imuna na določene okvare," pravi vzrediteljica.
Pri tej pasmi so za vzrejo po njenih besedah potrebni razni zdravstveni testi, kar morda koga zmoti in pomisli, da je to opozorilni znak za previdnost, v resnici pa ravno to pomeni, da se s tem izognemo kombiniranju takih parov, ki bi lahko zaplodili bolne potomce.
Vzreditelji o pasmi, ki smo si jo izbrali, seveda mislimo vse najboljše. Bi pa kot potrditev, da je TT-ja lepo imeti, dodala to, da si precej lastnikov poleg prvega omisli še enega, če ne še tretjega tibetanskega terierja.
Urška Novak