Nekateri več, drugi manj, vsi pa potrebujemo spanec. Mesojede živalske vrste praviloma spijo več, živali na paši pa manj.
Čeprav bi lahko domnevali, do smo ljudje pri spanju najbolj podobni šimpanzom, to ne drži. Odrasla oseba potrebuje v povprečju okoli osem ur, v fazi REM je okoli 1,9 ure. Odrasli šimpanzi spijo v povprečju sicer kar 13,7 ur, v fazi REM pa so 1,4 ure.
Pri spanju so nam še najbolj podobni prašiči, ki v povprečju spijo prav toliko ur kot ljudje in so enako časa tudi v fazi REM.
Višina jih ne moti
Dvoprsti lenivec (Choloepus didactylus) večino dneva prespi med visenjem s palice. Ni pa edina žival, ki med spancem ne pade z višine. Spanje v visečem položaju je značilno tudi za netopirje, iz listov denimo visijo nekatere drevesne žabe.
Prav tako je značilno, da z veje ne padejo odrasle ptice, saj se njihova stopala avtomatično oprimejo veje.
Najpogosteje smrčijo ...
Tudi smrčanje ni rezervirano le za ljudi, skrbniki mačk in psov so svoje živali najbrž že slišali smrčati. Najpogosteje sicer smrčijo sloni, gorile, opice, prašiči, nosorogi, pa tudi morski levi.
Psi spijo več kot ljudje
Psi potrebujejo več spanca kot ljudje, svoj spanec pa prilagajajo glede na dogajanje in ni potrebe, da ga prespijo v enem kosu. V povprečju odrasli psi spijo 12 do 14 ur na dan, nekatere pasme kot so denimo bernardinci pa tudi 18 ur. Več spanca potrebujejo tudi mladički in starejši ter bolni psi.
Med spanjem jih nič ne zmoti
Hibernacija ali zimsko spanje je stanje telesne neaktivnosti, ko se umiri srčni utrip, se zniža telesna temperatura, se upočasni tudi prsnova, telo pa varčuje z energijo. Nekatere živali v tem času tako trdno spijo, da jih med spancem nič ne zmoti. Med te živali spada tudi evropski jež.
Kaj pa konji?
Raziskava spanja pri konjih je pokazala, da so spali tri ure na dan, večinoma ponoči, 80 odstotkov tega časa so stali, torej v ne-REM fazi. Fazo REM so dosegli samo, ko so spali leže. Konj preživi sodeč po raziskavi od 10 do 15 odstotkov svojega spanca v fazi REM.
konj kobila Spanec ni le nujen telesni počitek, ampak veliko več. Kakovost spanca je povezana z našim spominom, koncentracijo, počutjem, produktivnostjo, spanje vpliva na naš živčni sistem, raven hormonov, apetit, pomanjkanje spanca poveča tveganje za številne bolezni. V obdobju večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, moramo spanju nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo tudi pri krepitvi imunske odpornosti. Zato je naša nova misija na Žurnalovi rubriki Glas generacije: “Z boljšim spancem do boljšega jutri” . Projektu lahko sledite TUKAJ.