Smrt psa je lahko primerljiva s smrtjo družinskega člana, saj z njegovim slovesom izgubimo nekoga, za katerega smo vedno skrbeli in smo ga ščitili, pravi psihologinja Julie Axelroad.

Smrt štirinožca je povezana z izgubo brezpogojne ljubezni, ki smo jo čutili do psa, in vodi v spremembo življenja oziroma vsakodnevne rutine.

Po mnenju psihologinje se lahko bolečina ob smrti hišnega ljubljenčka še poslabša, saj žalovanje za psom v primerjavi z žalovanjem za človekom ni povsem družbeno sprejemljivo. Potencirajo pa jo lahko tudi okoliščine smrti, kot so evtanazija, bolezen ali nesreča.

Žalovanje 

Za veliko ljudi je proces sprejemanja in premagovanja smrti hišnega ljubljenčka tako težak, da se nikoli več ne odločijo za novega psa, pravi strokovnjakinja. Občutki žalosti in krivde po njenih besedah najpogosteje spremljajo izgubo najzvestejšega prijatelja. Žalujočim svetuje, da so potrpežljivi, da obujajo lepe skupne spomine, da oblikujejo poseben ritual slovesa ob kužkovi smrti in da se o tem pogovarjajo z ljudmi, ki razumejo situacijo.