Tako izgledajo njihovi mladički

Foto: Katja Vogrinec
Foto: Katja Vogrinec
O papigah in njihovih mladičkih smo spregovorili s strokovnjakom Alojzom Ostermanom.
Oglej si celoten članek

"Parjenje oziroma razmnoževanje papig ni enostavno," nam je zaupal Alojz Osterman, eden od letošnjih gostov Festivala za ljubitelje živali, ki ga na Žurnalu24 organiziramo že vrsto let. Letošnji dogodek se bo v sklopu Dežele prijateljev odvijal v nedeljo, 2. junija 2024, med 10.00 in 18.00 na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici.

Po treh letih Obkrožite ta dva datuma v juniju

"Za razmnoževanje potrebujemo par papig, ki ves čas živi skupaj. Večkrat me obiskovalci razstav povlečejo za rokav in vprašajo, kam jih vozim parit. Moj odgovor je vedno enak – nikamor! Ptice se parijo doma," razlaga sogovornik. Na tem mestu izpostavi, da ptice niso sesalci, kjer se samice pelje na parjenje k samcu, pač pa so veliko bolj občutljive. Par mora živeti skupaj, nekatere vrste pa spolno dozorijo komaj pri petih letih starosti.

Foto: Alojz Osterman papiga

"Papige si morajo biti všeč. Če si nista simpatični, se ne bosta parili," nadaljuje. Poleg tega je potrebno izpolniti tudi malo morje njihovih zahtev – od primernega gnezda, hrane, temperature in ambienta. Marsikdo tega ne ve, kar pa je razlog za nizko stopnjo uspešnosti gnezditev.

Tudi v letos se bo Žurnalov Festival za ljubitelje živali odvijal v sklopu Dežele prijateljev v Novi Gorici. Obiskali ga boste lahko v nedeljo, 2. junija, med 10. in 18. uro. V primeru slabega vremena bo dogodek 16. junija. Obiskal nas bo tudi Alojz Osterman s svojo široko ekipo ptic. Brezplačnemu dogodku lahko sledite TU.

 

Tako gnezdijo papige

"Papige običajno valijo od 18 do 32 dni. Manjše vrste valijo krajši čas, skobčevke nimfe denimo med 18 in 20 dni, kakaduji pa od 28 do 30." Na čas valjenja vpliva več dejavnikov. V naravi ali kletkah, kjer ptice valijo same, sta zelo pomembni zunanja temperatura in količina vlage.

TAKO MALO JIH JE V Sloveniji jih je le dvajset

"Zaradi nizke temperature se čas valjenja lahko podaljša za največ dva dni, medtem ko pri nekoliko hujšem mrazu gnezdo lahko celo propade," pojasnjuje strokovnjak, ki kot eden redkih v Sloveniji skrbi za veliko ptičjih vrst – od ar, kakadujev, arating in še bi lahko naštevali. Zadnja leta se posveča predvsem vzreji aleksandrovih papig, kjer vzreja več vrst, podvrst in barvnih mutacij.

Njegovo pestro kolekcijo ptic boste lahko občudovali tudi junija v Novi Gorici. "Čeprav prihajam iz Gorenjske in imam do Nove Gorice dobrih 100 kilometrov vožnje, to za ptice ni nikakršen problem, saj jih ustrezno pripravim na pot," sporoča vsakoletni gost Žurnalovega festivala, ki bo na dogodku na voljo za pogovor o razmnoževanju, oskrbi in nakupu ptičjih prijateljev. Ptice, ki nas bodo obiskale letos, Alojz imenuje 'ekipa', ki vedno sodeluje na njegovih razstavah.

Foto: Alojz Osterman Ara ararauna pikkica V veseljem sporoči, da je v Cerkljah na Gorenjskem tudi letos podmladek. "Glede na veliko matično jato, imamo vedno precej mladih," sporoča sogovornik.

Foto: Katja Vogrinec Aleksandri

"Bolj kot količini se posvečam kvaliteti mladičev. Zame je največja prioriteta njihovo zdravje. V primeru, da gre pri gnezditvi kaj narobe, priskočim na pomoč. Če je potrebno, mladiče tudi ročno hranim v inkubatorju," razlaga. Takšne ptice so potem primerne za hišne ljubljenčke: "Pri parih, kjer je vse v redu, mladičev ne pobiram in pticam pustim, da same vzgojijo novo generacijo."

Foto: Katja Vogrinec Aleksandri

Ste vedeli? To je vrsta ptice, ki je v Sloveniji najbolj priljubljena

Če razmišljate o lastništvu, morate to nujno vedeti

Najpogostejše težave, ki doletijo papige, so povezane predvsem z nepravilno prehrano. "Pogosto se dogaja, da nekateri lastniki ptice hranijo z vsem mogočim – od čokolade do pitja alkohola. Za takšne podvige so po navadi kriva družbena omrežja, kjer si nekateri izmenjujejo mnenja in dogodivščine. Na srečo je takšnih težav v zadnjih letih dokaj malo. Opažam, da so lastniki ptic postali izjemno odgovorni," veseli Alojza Ostermana.

Foto: Alojz Osterman papiga Ptice običajno oddaja šele potem, ko postanejo samostojne. "Zelo pogosto pridejo stranke z idejo, da bi ptice vzeli, ko še ne jedo same, češ da jih bodo že oni hranili in da se bodo tako pri njih še bolj udomačile. To nikakor ne drži. V takšnem mišljenju se skriva še ena velika težava, na katero ne pomisli vsakdo. Mlada ptica je že sposobna ločiti ljudi in okolje. Ko vzreditelj hrani ptico ali ko pri vzreditelju to poskusi bodoči lastnik, je vse v redu. Težava pogosto nastopi, ko ptico prestavimo v nov dom, kjer jo hrani nov lastnik sam. Takrat živali pogosto zavračajo hrano, kar pa je lahko velika težava," svari sogovornikDa bi se temu izognili, svetuje, da so bodoči lastniki strpni in da počakajo, da ptica postane samostojna.

Foto: Katja Vogrinec Aleksandri

Uspeh Slovenca Ima jih prvi in edini na svetu

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.