Po incidentu v Piranu, ko so na ulici našli tujerodno afriško strupenjačo, rdečo pljuvajočo kobro, so se pojavile številne težnje po uvedbi registra strupenih kač, pa tudi o popolni prepovedi skrbništva strupenih živali. 

Vizita za živali Šok! Sredi Pirana neverjetna nevarnost

Iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za Žurnal24.si sicer potrdili, da za zdaj ne razmišljajo o uvedbi registra katerihkoli nevarnih živali v Sloveniji. 

Register da, prepoved ne

"Strinjam se, da bi morali strupenjače registrirati. Tako bi imeli nadzor nad dogajanjem. Vendarle gre za nevarne živali," pravi poznavalec strupenjač Aleš Lubej. "Ampak ... Govoriti o prepovedi, to je norost brez primere. Nisem še slišal o prepovedi avtov, letenja, motorjev, konj, plezanja ... Pa pobije vse to ogromno ljudi v civiliziranem svetu," dodaja.

Foto: Anže Petkovšek Aleš Lubej Ob tem se sprašuje, koliko primerov smrti ali invalidnosti poznamo v razvitem svetu zaradi ugrizov kač? "Pustimo ruralne predele Afrike in Azije, kjer sta smrtnost in invalidnost zaradi kačjih ugrizov visoka. Delno zaradi človeškega odnosa in nepravilne obutve, delno pa zaradi prenaseljenosti ljudi in s tem neprostovoljnega sobivanja s kačami," opisuje.

Prav prepoved je po njegovih izkušnjah marsikje kriva za težave: "Če nekdo želi imeti, bo imel. Prepovedano ali ne. Oziroma, še bolje. Če je prepovedano, bo želja še večja ..."

Aleš pojasnjuje, da legalne živali ne prenašajo bolezni. So rojene oziroma izvaljene v ujetništvu, njihovi divji predniki pa so morali skozi karanteno. Tudi legalne živali ujete v naravi morajo vedno skozi karanteno. Težave so po njegovih besedah prav v državah, kjer velja prepoved. Tam živali uvažajo nelegalno iz narave.

Z boleznimi, zajedalci, shirane in pod stresom zaradi transporta, nepravilnih pogojev in tako dalje. Te živali predstavljajo težavo.

"Lep primer je Italija. Zaradi prepovedi so prišli na račun tihotapci iz Severne Afrike in v Evropo prinesli vse bolezni, ki se danes pojavljajo v teraristiki," opozarja.

Prepoved vsekakor ni rešitev. Rešitev je le registracija in visoke kazni za kršitelje. Tako je pravično do vseh ...

Ob tem se spominja besed kolega iz Avstrije, ki je rekel: "Hvala bogu za prepoved na avstrijskem Koroškem. Zdaj prodam v naši državi več kot prej, pa še s papirji nimam dela, ker zaradi prepovedi tako nikomur ne koristijo."

"Zagovarjam mnenje, da bi vsak lastnik strupenjač prijavil število vrst in osebkov in bi se vpisali v register. Tako bi lahko ob pobegu lažje našli lastnika. In tako bi lahko organizirali tudi banko protistrupov. Ta ideja je bila aktualna že pred dvema letoma, ampak ni bilo zadostnega sodelovanja," pojasnjuje Aleš.

Omenil je tudi možnost mikročipiranja, možnost označevanja preko fotografije ali odvzema DNK vzorca iz sline. 

anja.scuka@zurnal24.si