Večina jastrebov po celotni Afriki je na robu izumrtja, opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS. “Glede na ključno vlogo, ki jo igrajo pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, je pomembno, da naredimo vse kar je v naši moči za rešitev teh neopevanih junakov,” pravijo.
Strokovnjaki z DOPPS-a pojasnjujejo, da so imeli jastrebi v očeh javnosti vedno nekakšen negative prizvok. “Ljudje iz različnih kultur so jih povezovali s smrtjo, razpadom in gnilobo. Po vrhu vsega bi nekatere jastrebe težko opisali za najlepše,” pravijo. Dodajajo, da so jastrebi danes odpadniki, za katere nam manjka sočutja, ki ga občutimo ob težavah pande, orla ali leva.
Komunalna ekipa narave
Ljubitelji narave po vsem svetu pravijo jastrebom komunalna ekipa narave, saj očistijo pokrajino kot nobena druga vrsta. “V resnici so jastrebi zelo higienični, ljubeči starši in dokaj sramežljivi. Če jih ujamemo v pravi svetlobi, bi za nekatere izmed teh veličastnih jadralcev lahko celo rekli, da so čudoviti,” jih opisujejo v društvu.
Pojasnjujejo, da igrajo kot biološka reciklažna ekipa pomembno vlogo pri odstranjevanju trupel in s tem preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni kot so antraks, steklina, tuberkuloza in botulizem. Pozivajo nas, da razmislimo, kako bi smrdela naša soseska, če bi izginila komunalna služba.
Izginjajo z zaskrbljujočo hitrostjo
V DOPPS-u opozarjajo, da izginjajo jastrebi z zaskrbljujočo hitrostjo. Človeštvo je namerno in nenamerno ubilo več tisoče jastrebov v Afriki, Aziji in drugod. So preganjani in zastrupljeni, njihov življenjski prostor pa je vse manjši.
V zadnjih 30 letih je število jastrebov v zahodni Afriki zunaj naravnih rezervatov upadlo za 95 odstotkov, v istem časovnem obdobju je izginila več kot polovica populacije jastrebov v narodnem parku Masai Mara v Keniji. Danes kar 75 odstotkom jastrebov starega sveta grozi izumrtje, kapičasti jastreb Necrosyrtes monachus je od 90-ih let doživel 62-odstotni upad po vsej Afriki, ponekod je bil upad drastično večji.
V Južni Afriki prebiva le še sto brkatih serov, ki jih je bilo pred približno 20-30 leti več kot 200.
“Skupaj lahko obnovimo vlogo in mesto komunalne ekipe narave, ki je ključna za popolno delovanje našega ekosistema. In morda bodo ljudje s poznavanjem njihovih zaslug nanje v prihodnje gledali pozitivno,” pravijo. Trud organizacije BirdLife za rešitev jastrebov v Afriki lahko podprete z donacijo, nakupom nagrad, prostovoljstvom za Uradno BirdLife vlogo in z deljenjem tega sporočila med svoje prijatelje, znance in sorodnike.
anja.scuka@zurnal24.si