Čeprav si psi delijo iste prednike, se med seboj zelo razlikujejo. Tako imamo danes pasme z belo dlako, bele pse s pikami, črne, sive, rjave pse ... Nekatere pasme imajo izjemno dolgo dlako, druge čisto kratko ali sploh ne. Imamo pasme z različno strukturo dlake, s pokončnimi ušesi, z dolgimi visečimi ušesi, pasme, ki veliko lajajo in tiste bolj tihe in še in še bi lahko naštevali.
Ena najbolj vidnih razlik med pasmami je tudi velikost. Tako je teža majhnih pasem, denimo čivave le 1,5 kilograma, teža največjih pasem, denimo angleškega mastifa, je zavidljivih sto kilogramov.
Čivave so zelo majhne, njihova najvišja dovoljena plečna višina je 23 centimetrov, irski volčji hrt pa meri v plečno višino do 86 centimetrov.
Psi pa se med seboj zelo razlikujejo tudi glede na vlogo, ki so jo imeli ob človeku. Tako imamo lovske pse, pastirske pse, pse, ki so najprimernejši za čuvaje in tako dalje. Strokovnjake je tokrat zanimalo, kako se psi razlikujejo po pameti. Znanstveniki z univerze v Arizoni so v nedavni raziskavi ugotavljali, ali so večji psi pametnejši od manjših ali obratno.
Izsledki so zanimivi
Izsledki raziskave, ki so jo predstavili v Science Daly so pokazali, da samo po velikosti možganov ne moremo predvidevati, koliko je pes pameten. Kljub temu so se psi z večjimi možgani bolje odrezali na nekaterih testih. Večji psi z večjimi možgani imajo sodeč po raziskavi boljše kognitivne sposobnosti. Obenem imajo boljši tudi kratkoročni spomin in imajo več samokontrole. Večji psi so denimo pri testu zdržali dlje časa, preden so pojedli prepovedan priboljšek.
Zanimivo pa je, da se večji psi niso bolje odrezali pri testih socialne inteligence.
Upoštevali so tudi okolje psa
V raziskavi je sodelovalo več kot 7.000 pasemskih psov. Na podlagi podatkov o posamezni pasmi so določili velikost njihovih možganov, upoštevali pa so tudi okolje psa, v katerem je živel ter koliko je bil šolan.
Ugotovitve raziskave torej kažejo, da je velikost možganov povezana s kognitivnimi sposobnostmi psa, ne pa tudi z ostalimi vrstami inteligence.