Plavajoči otok plastičnih odpadkov v Tihem oceanu že presega skupno površino Francije, Nemčije in Španije ter je tako še večji, kot so znanstveniki domnevali doslej, ugotavlja študija, objavljena v znanstveni reviji Scientific Reports. Ob tem opozarja, da se to "smetišče" zelo hitro povečuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Znanstveniki iz združenja Ocean Cleanup Foundation s sedežem na Nizozemskem so ogromno gmoto plastenk, plastičnih posod, ribiških mrež in mirkodelcev plastike, ki je znana tudi kot Velika pacifiška zaplata odpadkov, preučili s pomočjo letala in več plovil. "Našli smo okoli 80.000 ton plavajoče plastike," je za AFP dejal avtor študije Laurent Lebreton.
Smeti v zaplati po navedbah AFP tehtajo toliko kot 500 velikih letal, plavajoči otok pa je do 16-krat večji od ocen v prejšnjih študijah. Najbolj skrb zbujajoča je količina delcev plastike, ki so se v zadnjih letih nabrali v krožnem morskem toku med Havaji in Kalifornijo.
Otok se razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje. "Količina plastike, ki se nabira v zaplati, je še vedno večja od tiste, ki jo odstranimo," je dejal Lebreton.
Znanstveniki so ugotovili, da je v oceanskem smetišču več kot 1800 milijard delov plastike, ki življenje v morju ogrožajo na dva načina.
Ogrožajo živali
Mikroplastika, torej delci, manjši od 50 milimetrov, ki jih požrejo ribe, lahko pridejo v prehransko verigo in na koncu pristanejo v severnih medvedih, tjulenjih in morskih psih, ki so na vrhu verige. Večji odpadki, še posebej ribiške mreže pa ogrožajo morske živali, med drugim želve, ki se zapletejo vanje in poginejo, je pojasnil Lebreton.
A študija opozarja, da je Velika pacifiška zaplata odpadkov le vrh ledene gore. "Stopnje onesnaženja s plastiko v morskih globinah in na morskem dnu pod zaplato še ne poznamo," piše v študiji, objavljeni v četrtek.
Wall-e