Povzročitelj bolezni je Picorna virus. Obstaja 7 imunološko in serološko različnih serotipov tega virusa, ki so označeni kot tipi O, A, C, SAT1, SAT2, SAT3 in Asia 1. Znotraj teh osnovnih sedmih tipov obstaja še cela vrsta antigenskih različic.

Za bolezen dovzetne živali:

• domači parkljarji – govedo, prašiči, ovce, koze;
• divji parkljarji (v slovenskih razmerah) – srnjad, jelenjad, gams, kozorog.

Ostale živalske vrste so na bolezen bodisi odporne ali pa nedovzetne, čeprav se virus nanje lahko prenese – npr. miši, podgane, kunci, zajci, hrčki... Okuži se lahko celo človek, vendar je infekcija blaga in z epidemiološkega vidika ni pomembna, zato tudi ni uvrščena med zoonoze.

Ostale živalske vrste in človek so z epizootiološkega vidika pomembni kot pasivni prenašalci virusa (z obleko in obutvijo, prevozna sredstva,...).

Širjenje bolezni

Bolezen se zelo hitro širi z aerosolom in gibanjem okuženih ali kontaminiranih živali, proizvodi, predmeti in ljudmi. Velika količina virusa se izloča še preden se pojavijo klinični znaki. Prašiči se pogosto okužijo z zaužitjem okužene krme. Prašiči izločajo velike količine virusa z respiratornim aerosolom in so kot vrsta, ki najbolj širi virus, zelo pomembni.

Govedo se večinoma okuži inhalacijsko z aerosolom. Okužene ovce in koze lahko kažejo slabo izražene znake bolezni in so zato pomembne za širjenje bolezni.

Veter, ki nosi okužen aerosol, lahko razširi bolezen ob primernih klimatskih pogojih na velike razdalje.

Govedo in ovce, ki ozdravijo, lahko dolgo ostanejo nosilci virusa (govedo lahko prenaša virus v žrelu več kot 2 leti, ovce pa 9 mesecev).

Vir: Zdravje živali. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dostopno prek: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/bolezni/ (16. november 2015)