Simbolu, na katerega smo tako ponosni, grozi nenadno izumrtje

Foto: Gregor Aljančič
Slovenski strokovnjaki opozarjajo na uničujočo okužbo, ki lahko kaj kmalu doseže tudi podzemsko okolje naše človeške ribice.
Oglej si celoten članek

Človeško ribico, to edinstveno jamsko dvoživko in simbol slovenskega Krasa, ne ogrožajo samo onesnažene podzemne vode. Slovenski strokovnjaki sedaj opozarjajo na novo okužbo svetovnih razsežnosti, glivično bolezen hitridiomikoza, ki po njihovem predstavlja povsem "novo obliko neposredne ogroženosti človeške ribice". Ko so sporočili, to hudo okužbo povzročajo hitridne glive vrste Batrachochytrium dendrobatidis (Bd). Foto: Gregor Aljančič

Herpetolog Nino Kirbiš ter strokovnjaka za človeške ribice, Rok Kostanjšek z Biotehniške akultete in Gregor Aljančič z Jamskega laboratorija Tular opozarjajo, da je bolezen, ki izhaja iz Azije in se širi s človeško pomočjo, že povzročila množični upad dvoživk po vsem svetu in je poleg uničevanja naravnega okolja trenutno največja grožnja vretenčarjem: "Dokazano se pojavlja pri več kot 500 vrstah dvoživk in je odgovorna za izumrtje več kot 200 vrst dvoživk. Glivična bolezen preživi v krajih, kjer je temperatura
med 4 in 25 °C, kar pomeni, da tudi v Sloveniji lahko prizadene prav vseh dvajset avtohtonih vrste dvoživk, vključno s človeško ribico,"
 so zapisali.


Na poti še agresivnejša oblika, ki je iztrebila močerade

Poleg osnovne oblike bolezni Bd, ki se je po svetu prenesla predvsem preko trgovine z dvoživkami, se je v letu 2013 na Nizozemskem pojavila mnogo agresivnejša oblika bolezni, ki jo povzroča vrsta gliv B. "salamandrivorans" (Bsal):

"Slednja je v nekaj letih povzročila izumrtje 90 odstotkov populacije močeradov na Nizozemskem, od tam pa se je z vodnimi tokovi in pticami prenesla naprej po Evropi. Trenutno je bolezen že potrjena v vseh sosednjih državah razen Hrvaške, zato je bolezen v osnovni (Bd) ali agresivnejši (Bsal) obliki prej ali slej pričakovati tudi v Sloveniji, " so zaskrbljeni naši strokovnjaki.

Glivica prizadene kožo, ki pri dvoživkah poleg zaščitne funkcije opravlja tudi vlogo dihal in izločal. Okužba zato pri neodpornih vrstah, med katere lahko uvrstimo večino naših dvoživk, praviloma privede do izčrpanosti, podhranjenosti in smrti, pojasnjujejo strokovnjaki za človeške ribice in dodajajo, da je naša človeška ribica še posebej izpostavljena novim boleznim. 

Glivična bolezen je zelo invazivna, in ob njenem nezadržnem širjenju po Evropi lahko kaj kmalu doseže tudi podzemsko okolje človeške ribice. Kljub navidezni izoliranosti je kraško podzemlje preko padavin in ponornih vodotokov namreč tesno povezano s površinskim okoljem, bolezen pa se v jame lahko razširi tudi preko okuženih površinskih dvoživk, ki se na vhodnih delih jam pogosto razmnožujejo ali prezimujejo.


Povzročitelja bolezni jim do sedaj še ni uspelo izkoreniniti,  za neuspešno se je izkazalo tudi zdravljenje. Na področjih, kjer je bolezen že prisotna, tako veliko vlagajo v preventivne ukrepe za zaščito dvoživk, v postopke hitre diagnostike bolezni ter pristope za omejevanje širjenja te hude glivične bolezni.

Slovenija je nepripravljena

"Kljub temu, da je bolezen že prisotna v naši neposredni bližini, pa načrti za nujne preventivne ukrepe in postopke v Sloveniji še niso izdelani. Dodatno težavo predstavlja tudi pomanjkljivo poznavanje občutljivosti človeške ribice za tovrstne okužbe, kljub temu pa lahko pričakujemo resne posledice," so še opozorili strokovnjaki, ki dodajajo, da v Sloveniji trenutno potekajo le prva testiranja dvoživk za ugotavljanje ali je nevarna gliva že v Sloveniji.

Strokovnjaki opozarjajo, da bo za človeške ribice pri nas potrebno narediti bistveno več. Poleg natančnega akcijskega načrta ukrepanja v primeru okužbe, bi morala Slovenija omejiti trgovino z dvoživkami in drugimi potencialnimi prenašalci okužbe. Seveda je tukaj še preventiva, ki bi bila naloga naših jamarjev - tem je treba pripraviti protokole čiščenja in razkuževanja opreme. Pomembno je ozaveščanje tujih jamarjev, predvsem tistih, ki prihajajo iz držav v katerih je okužba že prisotna.

vanda.levstik@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.