Zlati šakal, nekakšna mešanica med lisico in volkom, se v zadnjih dvajsetih letih množično širi v notranost Evrope in to tako, da lovci od države zahtevajo naj določi pravne podlage, kako živeti in upravljati z njim.

Foto: Profimedia Zlati šakal, Canis aureus "Upravljenje s takšnimi vrstami, z izrazitim vplivom na domorodno živalstvo in interese ljudi, je treba umestiti v obstoječe nacionalne in mednarodne pravne podlage, ki pa pogosto ne predvidevajo novih razmer. Potrebo po čim hitrejšem začetku preučevanja njegovega vpliva in sistematičnega monitoringa šakala je že leta 2015 prepoznala slovenska lovska zveza, ki je preko komisije za upravljanje z divjadjo omogočila pripravo strokovnih podlag za pripravo monitoringa programa," je pojasnil Hubert Potočnik, raziskovalec na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dodal, da v tem trenutku v Sloveniji že poteka projekt katerega namen je pridobitev natančnih podatkov o pojavnosti šakala v Sloveniji in vzpostavitev rednega monitoringa nad njim.

Za preživetje ne potrebuje veliko prostora

"Lovci si želijo moritoring nad njim, da bi se s to živaljo opravljalo pod enakih principih kot na primer z lisico, vendar ne, da bi se šakala spodbujalo. Za razliko od velikih zveri je to žival, ki lahko dosega po stokrat večjo populacijsko gostoto, saj za svoje preživetje potrebuje bistveno manj prostora," je zahteve lovcev po nadzoru nad šakalom pojasnil Potočnik, član Komisije za upravljanje z divjadjo pri LZS.

Trenutno v Sloveniji ni podatka o absolutnem številu šakalov. Imamo pa podatke o približni razširjenosti vrste - glede na te, sta trenutno območji z največjo gostoto šakalov Ljubljansko barje in Kras: "Ni območja v Sloveniji, kjer šakala ne bi zaznali. O kolikšnih številkah govorimo, še ne vemo, zabeležili so jih le ob povozih na cesti in napadih, ki pa jih je bilo do sedaj zelo malo," je pojasnil Potočnik, ki je dodal, da žival človeku ni nevarna: "Lahko ga enačimo z lisico, mnogi pravijo,da gre za lisico na dolgih nogah, čeprav je po kilaži nekoliko težji, odrasel je težek od deset do 15 kilogramov."

Prišel vse do Švice 

Šakal, ki spada v vrsto psov, je bil do nedavnega omejen le na otoke in priobalna območja Jadranskega morja in nekatere druge dele Sredozemlja in Črnega morja. V zadnjih desetletjih pa so se je razširil celo do Švice: "Razlogov je verjetno več; v zadnjih desetletjih se je bistveno zmanjšala številčnost volka na teh območjih, v tem času so se intenzivno spreminjale kmetijske površine. V času vojne na Balkanu so se določene kmetijske površine opuščale, prišlo je do zaraščanja, vse to pa je predstavljalo zelo dober življenjski prostor za šakala, ki  rad izkorišča prostor med urbanim in pa gozdnim robom," še pravi Potočnik in dodaja, da v strnjenih gozdovih šakala ne bomo našli.

vanda.levstik@zurnal24.si