“Ročna vzreja papig je zelo resno opravilo, ki zahteva veliko natančnosti, seveda pa tudi veliko časa in znanja,” opisuje Miha Purgar, ki se ukvarja z vzrejo srednjih in velikih papig. 

Pri ročnem hranjenju je potrebnih tudi veliko izkušenj, saj lahko pride do resnih zapletov s poginom papige. “Če imamo več mladičkov, moramo najbolj paziti na temperaturo hrane, da se ta ne ohladi za več kot tri stopinje Celzija,” opozarja. Upoštevati moramo tudi energijsko vrednost hrane, ki mora biti prilagojena posamezni vrsti papig.

Hranimo jih na dve uri 

Foto: Miha Purgar Elektus 13 - 15 dni “Če opazimo, da starša ne hranita mladičkov takoj po izvalitvi, jih vzamemo iz gnezda ter jih damo v zato primeren inkubator z natančno določeno temperaturo  in vlago,” svetuje. Dodaja, da jih moramo od prvega do približno 15-ega dne hraniti na dve uri podnevi in ponoči. Kasneje pa se razmak med obroki porazdeli na vsake štiri ure. “Večji kot je mladiček, večjo količino hrane zaužije in se tako posledično zmanjša tudi število obrokov,” pojasnjueje Purgar. Proti koncu ročnega hranjenja lahko papigi ponudimo sveže sadje in semensko hrano, da jo počasi prične spoznavati.

Purgar pred oddajo papigo obdrži toliko časa, dokler ni prepričan, da je samostojna. Novim lastnikom predstavi katera hrana, sadje in zelenjava so najbolj primerni za njihovo papigo in jih opozori, kakšne hrane se morajo izogibati. Ročno hranjene papige so že socializirane in navajene človeške roke, rade so zunaj izven kletke, zato jih imamo veliko spuščene po stanovanju.

Foto: Miha Purgar Elektus