Da bi se izognili kakršnikoli nevarnosti zastrupitve z rastlino, konji med ježo v naravi nej ne bi smeli odgrizniti nobene trave oziroma nobenega listka. Skušnjave so ob množici različnih rastlin seveda velike, in če hočemo, da ga nobena stvar ne bi premamila, moramo biti pri vzgoji dosledni. Le tako konja obvarujemo pred hudimi ali cello usodnimi zastrupitvami. Nevarnost zastrupitve tvegamo tudi, če konju ponujamo cvetice, trave in veje, ki jih sami naberemo, ne vemo pa, ali vsebujejo snovi, ki bi konju lahko škodile.

Naštejmo tiste rastline, katerih učinkovine lahko konja usmrtijo že v nekaj urah: pušpan, rdeči naprstec (digitalis purpurea), liguster (ligustrum vulgare), oleander (nerium oleander), košeničica, metla (cytisus scoparius), bršljan (hedera helix), šentjakobov grint (senecio jacobaea), praprot (pteridium aquilinium, dryopteris lilix-mas), klek, tuja ali cipresa (thuja accidentalis). 

Vir: RUSBULDT, Anke, Moj konj je zbolel-kaj zdaj?, Ljubljana, 2009