Raziskovalci Inštituta znanosti o človeški zgodovini so izvedli raziskavo, kjer so ugotavljali, ali so psi nagnjeni k preverjanju dodatnih informacij, ali se vedejo zgolj rutinsko oziroma instinktivno, kar ni rezultat metakognitivnega procesa.

Rezultati raziskave so pokazali, da se psi zavedajo, kdaj nimajo dovolj informacij, da bi lahko rešili določeno nalogo. Takrat aktivno iščejo več informacij, da bi bili uspešni. To so dokazali s testom, v katerem so morali psi najti nagrado, ki je bila bodisi v obliki hrane bodisi v obliki igrače, za eno izmed dveh ograj. Tam jo je skril eden izmed raziskovalcev, medtem ko je drugi v tem času držal psa. V določenih primerih je pes lahko videl mesto, kamor je bila nagrada položena, v nekaterih pa ne.

Ali tudi pri psih velja pasport učinek?

Raziskovalci so kasneje analizirali, kako pogosto so psi gledali skozi luknjo v ograji, preden so se odločili za eno izmed možnosti. Prišli so do ugotovitve, da so psi znatno pogosteje preverjali nagrado, ko niso vedeli, kam je položena in aktivno iskali dodatne informacije. S tem dokazali, da tudi psi tako kot ljudje in šimpanzi posedujejo meta kognitivne sposobnosti. Preverjali so t.i. pasport učinek, ki pravi, da ko ljudje iščejo nekaj izredno pomembnega, npr. potni list, so pri iskanju bolj angažirani in tudi pogosteje preverjajo. Podobno je pri šimpanzih, ki se intenzivneje posvečajo iskanju visokokakovostne hrane.

V tem primeru so sicer psi sicer manj prožni pri prilagajanju iskanja. V večini primerov niso zaznali bolj kakovostne hrane in se zmotili tudi takrat, ko so preverjali. Raziskovalci so domnevali, da gre to povezati z inhibicijskimi problemi, ki se pojavijo, ko se psi zaradi pričakovanja morebitne nagrade vznemirijo.

Kljub temu da rezultati raziskovalcem niso dopuščali dokončne potrditve, da psi kot ostali primati posedujejo metakognicijo, je večina rezultatov govorila v njim v prid.

Veliko vlogo ima vzgoja

Lea Leskošek iz Lepo vzgojenega psa pa pravi, da je stopnja angažiranosti odvisna od posameznega psa. »Če je pes učen, da išče načine, kako priti do želene stvari, potem bo iskal vse možnosti, da to doseže. Psi, ki jih nismo učili iskanja rešitev, in psi, ki niso niti motivirani za iskanje rešitev, v tem ne bodo videli smisla. Nad nalogo bodo prej obupali, ali se zdolgočasili.«

Pri tem torej veliko vlogo igra vzgoja in čas, ki ga posvetimo svojim ljubljenčkom. »Če želimo psa, ki bo aktivno sodeloval z nami, je potrebno začeti z mladičkom. Potrebno ga je naučiti razmišljati in ga usmerjati ter pomagati, kjer se mu zatakne. Tako bo lažje razvijal želene veščine,« sklene Leskoškeva.

Vizita za živali Psi in njihov spomin ter sposobnost učenja