V društvu Tačke pomagačke trenutno 72 licenciranih terapevtskih parov, tj. je vodnik in pes, deluje po 135 različnih ustanovah v Sloveniji. Dobro voljo in energijo vnašajo v številne bolnišnice, domove za ostarele, varstveno delovno centre in drugod. Kljub temu da so v slovenskem prostoru med sorodnimi društvi daleč največji, po pričevanju predsednice društva Slavice Mrkun ne zmorejo pokriti vseh povpraševanj po njihovem prostovoljskem delu, ki jih naslavljajo različne ustanove.
Na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali, ki se bo odvijal 4. junija 2022 v Novi Gorici, bo prisotno tudi Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki bo otroke med drugim naučilo primernega pristopa do psov. Sledite dogodku TUKAJ.
Razlog za vse večjo prepoznavnost terapije predsednica društva vidi v tem, da strokovno osebje, kot so delovni terapevti, fizioterapevti, učitelji, psihologi in drugi, ugotavljajo, da je mogoče s terapevtskimi psi doseči znatno boljše rezultate pri izboljšanju počutja, zdravja ali pri rehabilitaciji, ne glede na starost oseb, ki so v vključene v terapije s pomočjo psov.
"Psi izjemno pripomorejo k večji motivaciji, njihova prisotnost zelo pomirjajoče vpliva na posameznike ali skupino, komunikacija med strokovnim osebjem in uporabnikom poteka v sproščenem delovnem ozračju navkljub s strani strokovnega osebja skrbno načrtovanem delovnem programu. Ob psu zlasti osebe s posebnimi potrebami tudi krepijo samozavest in samopodobo," pozitivne vidike terapije navede Mrkunova.
Katera terapija je za posameznike oziroma skupine najustreznejša, presodijo vodniki s pomočjo ostalih strokovnih delavcev, vsaka pa ima svoje značilnosti oz. poteka na poseben način. Tačke pomagačke opravljajo šest različnih programov terapij s pomočjo psov.
Pride lahko tudi preobremenjenosti
Ker je omenjeno delo za pse zelo naporno in utrujajoče, si v društvu prizadevajo izogniti preobremenjenosti. To vedno ni mogoče, saj ravno zaradi nje vsako leto izgubijo nekaj usposobljenih terapevtskih parov. Da bi bilo takšnih primerov čim manj, je delo terapevtskih parov omejeno na največ uro na dan (ali celo manj) dva dni na teden, v redkih primerih tudi trikrat. To velevajo društvena pravila.
Prav tako pa skrbijo za dobro psihofizično kondicijo psov, med drugimi z zagotavljanjem kvalitetne hrane in številnih sprehodov, največji poudarek pa namenijo njihovi mentalni zaposlitvi, kamor se šteje tudi igra.
Psi lahko delo opravljajo vse dokler so zdravi in v dobri psihofizični kondiciji, njihova 'delovna doba' pa se razlikuje in je odvisna tudi od pripravljenosti vodnika. Za rekoderki po številu let 'delovne dobe' sicer veljata psički Kuba in Šapa, ki letos stopata že v deseto leto, v društvu je še nekaj psov, ki so terapevtsko delo opravljali od sedem do devet let.
Primerne vse pasme
Kateri pes je za omenjeno delo primeren, pokaže obvezno testiranje, kjer se vidi, kateri psi slabo oziroma sploh ne prenašajo stikov z ljudmi in dotikov po telesu. "Z dotiki in stiki praviloma nimajo težav psi, ki so bili tega vajeni že kot mladički, tudi s strani neznanih oseb, in psi, ki so dobro socializirani," omeni Mrkunova, ki doda, da je pogoj za testiranje starost psov, ki ne sme biti nižja od enega leta.
Zgornje starostne omejitve ni, odvisna je le od že prej omenjenega zdravstvenega stanja in kondicije posameznega psa. Prav tako morajo psi radi imeti stik z neznanimi otroki in tudi odraslimi, so vzgojeni in šolani, potrpežljivi ter prilagodljivi in so psihično in fizično stabilni.
Povpraševanje potegne tudi negativne posledice
Ker želijo pomagati čim večjemu številu ljudi in ker morajo 'upokojene' terapevtske nadomestiti z novimi, v društvu vsako leto sprejemajo nove vodnike s psi. Pred sprejemom z vodniki opravijo razgovor, psi pa morajo opraviti tudi testiranje, ki ga vodi priznana kinologinja. V kolikor sta oba uspešna in izpolnjujeta ostale pogoje, lahko pričneta s strokovnim usposabljanjem, ki ga organizirajo v društvu.
Povečanje števila terapevtskih društev pa za seboj potegne tudi nekatere negativne posledice, v prvi vrsti za društvo predstavlja dodatno finančno obremenitev. Prizadevajo si namreč zagotavljati denar za plačila veterinarskih pregledov, opremo za delo in izobraževanja. Kar zna biti kdaj tudi težko izvedljivo, saj so kot prostovoljska organizacija odvisni predvsem od sredstev, ki jih člani prispevajo sami ter od donacij in sponzorstev. Poleg tega pa vse večje število članov pomeni tudi večanje operativnega dela, ki ga v večini opravljajo predvsem člani organov društva.