Nekateri starejši avtorji, med drugim tudi Charles Darwin, so menili, da je pes nastal s križanjem več sorodnih vrst iz družine psov. Avstrijski etolog Konrad Lorenz je celo menil, da sta prednika domačega psa volk in šakal …
Kasneje se je uveljavilo mnenje, ki so ga podprli tudi rezultati genetskih analiz, da se je domači pes razvil iz majhne skupine volkov, udomačenih pred okoli 15.000 leti.
Leta 2015 pa so znanstveniki odkrili ostanke prednika sodobnega psa in sodobnega volka, ki so ga poimenovali Taimyr wolf. Živel je v Siriji pred 35.000 leti. Na novo odkrita vrsta je živela pred 27.000 do 40.000 let, bili so predniki volkov in psov, delijo si denimo veliko genov s sodobnimi sibirskimi haskyiji in grendlandskimi psi. Sodeč po tem odkritju, so bili psi najbrž udomačini veliko prej in sicer okoli 30.000 let pred našim štetjem.
Tako psi kot volkovi sicer spadajo v isto družino psov (Canidae) in v rod psov (Canis). Študija družine psov iz leta 1993 je razkrila, da se domači pes od volka razlikuje samo v 0,2 odstotka sekvenc mitohondrijske DNK, v primerjavi z volkovim najbližjim divjim sorodnikom, kojotom, kjer je razlika 0,4 odstotke.
Izstopajo volčjaki
Nekatere pasme so zelo podobne volkom. Med njimi izstopajo predvsem volčjaki, kot je denimo češkoslovaški volčjak, kjer gre dejansko za pasmo, ki so jo ustvarili tudi s križanjem volkov. Kot smo pisali, so januarja Italijanski gozdni karabinjeri uspešno zaključili akcijo “Ave Lupo”, v kateri so zasegli 229 hibridov prav med temi psi in divjimi volkovi.
Akcijo so izvedli v 54-ih italijanskih provinicah in s pomočjo genetskih analiz ugotovili, da je v prevari sodelovalo devet kmetij, ki so vzrejale pasmo češkoslovaški volčjak. Da bi dosegli še večji volčji izgled, so se zatekli k prevaram in pse parili z divjimi volkovi. Pasma češkoslovaški volčjak je sicer res nastala s križanjem s karpatskim volkom, zaradi tega je tudi nekoliko težje učljiv in ob neprimernem šolanju potencialno agresiven. Nekaj časa so jih uporabljali v vojaški službi, zdaj pa jih pogosto uporabljajo kot čuvaje.
Poleg češkoslovaških volčjakov poznamo še pasmo saarlosov volčjak (Saarloos Wolfdog). Začetki pasme segajo v začetke 20. stoletja, ko je Nizozemec Leendert Saarloos križal nemškega ovčarja in volkuljo.
Le redki so slišali za Italijanskega volčjaka (Lupo Italiano), ki ga ni priznala še nobena kinološka zveza. To pa zato, ker še vedno ni možno definirati njihovega karakterja. Prvi predstavnik te pasme Zorro se je skotil leta 1966, ko so parili divjo volkuljo s področja Lazia in nemškega ovčarja.
Med pasme, ki spominjajo na volka, uvrščamo tudi aljaškega malamuta. Njihov izvor ni natančno določen, strokovnjaki pa domnevajo, da je nastal s križanjem eskimskih psov in udomačenih polarnih volkov.
Tamaskan izvira s Finske, z njegovo načrtno vzrejo so začeli šele v osmdesetih letih prejšnjega stoletja. Nastal naj bi s križanjem češkoslovaškega volčjaka, pa tudi ameriškega volčjega psa in celo huskyja.
Na volkove nas spominja tudi pasma Sibirski husky, ki je zelo stara pasma, eden izmed prednikov pasme pa je najverjetneje tudi volk.
Severni Inuiti (Northern Inuit) so zelo podobni volkovom, po naravi pa so prijazni in učljivi. Njihov natančen izvor ni znan, med predniki pa sta zagotovo tudi nemški ovčar in aljaški malamut. Pasmo sicer priznava samo klub in nobena kinološka zveza.
Utonagan je pasma, ki je kinološke zveze še niso priznale, nastal pa je s križanjem nemških ovčarjev, aljaških malamutov in huskyjev. Gre za zelo inteligentnega psa, ki je vzdržljiv in lahko prilagodljiv …
Beli švicarski ovčarji so potomci nemških ovčarjev. Ko so se v leglih nemških ovčarjev skotili mladički z recesivnim genom za bel kožuh, so nekateri rejci začeli z načrtno vzrejo teh psov. Nemčija jih je sicer že v tridesetih letih prejšnjega stoletja diskvalificirala od standarda pasme nemški ovčar. Danes gre za priznano pasmo tudi s strani kinoloških zvez, obravnavajo pa jo kot ločeno pasmo – beli švicarski ovčar.
Preberite še: