"Surov smrad po zažgani koži se vali po tržnici Tomohon na indonezijskem otoku Sulavezi. Muhe letijo okoli trupel psov, mačk, prašičev in kač, ki so razmetana po okrvavljenih tleh. Medtem si dve najstnici izbereta psa, ki bi ga radi pojedli za večerjo," reportažo z Indonezije začne Rupert Imhoff, raziskovalec na Inštitutu za raziskovanje in zaščito živali Bob Irwin.

Tja je odpotoval prav zaradi govoric, da pse in mačke preden jih postrežejo v mesnicah, pretepejo in jim živim zažgejo kožuh. 

Foto: Profimedia Psi, hrana Foto: Profimedia Psi, hrana

"Izčrpani psi se naježijo, ko vidijo zanko, s katero jih mesar povleče iz kletke, v kateri so brez hrane in vode ujeti več dni. Enega zgrabi, nato pa ga s palico udari po glavi, da obleži negiben na tleh," nadaljuje Imhof in sklene: "Pes je mrtev le na videz. Ko ga namreč delavec zažge, začne žival podivjano brcati, dokler ne pogine." 

Foto: Profimedia Psi, hrana

Na leto jih pobijejo 200 tisoč 

Večina psov, ki končajo v klavnicah, je potepuških, mnogi so tudi hišni ljubljenci. Tatovi na motornih kolesih živali lovijo z zankami, ki jim jo nataknejo okoli vratu, nato pa pobegnejo. Zelo redki so primeri, ko mesarji za nekaj evrov pse kupijo od revnih prebivalcev. 

Ker so živali navajene na ljudi, ki jih redno hranijo, pred tatovi ne zbežijo. Ti jih nato natrpajo v kovinske kletke in ponoči pretovorijo na tržnico. 

Foto: Profimedia Psi, hrana Foto: Profimedia Psi, hrana Natančno število psov in mačk, ki pristanejo na krožnikih Indonezijcev, je težko določiti, pravijo organizacije za zaščito živali, po nekaterih ocenah pa naj bi jih vsako leto kruto pobili okoli dvesto tisoč. 

Pasje meso je za prehrambne namene v državi prepovedano. Večina prebivalcev je sicer muslimanov, za katere je ta hrana 'umazana', a v državi obstaja veliko manjšin, ki pasje meso jedo ob različnih praznikih. Trgovci s psi običajno prodajo celo žival za okoli 17 evrov.

dezurni@zurnal24.si