“Hipoterapija ni plačana s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pa bila leta 2003 priznana s strani zdravstvenega sveta kot strokovna medicinska metoda,” pojasnjuje spec. nevrofizioterapije in hipoterapevtka Monika Zadnikar iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik – CIRIUS.

Hipoterapija je fizioterapija na nevrofiziološki podlagi s konjem in na konju, predpisana od zdravnika specialista. Pojasnjuje, da jo izvajajo fizioterapevti z dodatnim znanjem kot samostojno terapevtsko obravnavo. “Izraz hipoterapija (HT) pomeni terapija s pomočjo konja. Med izvajanjem obravnave konj vpliva na gibanje jahača in ne jahač na konja,” pravi. HT je uporaba konja kot del integrirane strategije obravnave otrok in odraslih z gibalnimi motnjami. Je obravnava, ki jo izvajajo zdravstveni delavci: fizioterapevti, delovni terapevti, pri kateri je konj uporabljen kot terapevtska intervencijska obravnava.

Tudi pri cerebralni paralizi 

Hipoterapija je po besedah Monike Zadnikar primerna za terapijo pri vseh nevroloških kliničnih slikah. Se pravi za travmatske okvare centralnega živčnega sistema (CŽS), za vnetna obolenja CŽS, vnetna obolenja perifernega živčnega sistema, vaskularna obolenja CŽS. “Na drugačen način lahko indikacije razdelimo tudi na motnje gibanja različnih etiologij: spastičnost z zvišanim mišičnim tonusom, ataksija z motnjami v koordinaciji in ravnotežju, diskinezije s spreminjajočim mišičnim tonusom ter najpogosteje oblike z mešanimi simptomi,” našteva. Zelo pogosto se jo uporablja pri bolnikih s cerebralno paralizo, multiplo sklerozo, s poškodbami glave, cerebro-vaskularnim inzultom, razvojno pogojenimi poškodbami živčevja.

Foto: Osebni arhiv Monika Zadnikar “Hipoterapija vpliva na izboljšanje ravnotežja, moči, koordinacije, zmanjšanje spastičnosti, povečanje obsega gibanja v sklepih, boljšo obremenitev nog, izboljšanje drže, mobilizacijo medenice, lumbalnega dela hrbtenice in kolčnih sklepov, normalizacijo mišičnega tonusa, razvoj kontrole drže, glave in trupa, izboljšanje vzdržljivosti, simetrije, zavedanja telesa in senzoričnga procesiranja,” našteva. Gibanje konja, kombinirano z njegovo toploto, zagotavlja zaznavanje globoke propriocepcije in drugih senzoričnih informacij ter zmanjšuje mišični tonus. Ima pa hipoterapija tudi psihološke, kognitivne, socialne in čustvene učinke. Tako po njenih besedah pozitivno vpliva na samozavest, samopodobo, predstavo o sebi, motivacijo, pozornost, prostorsko predstavljivost, koncentracijo, izboljšanje učnih in skupinskih interakcij, čustvenih zaznav, govornih spretnosti in daljšo pozornost.

Na koncu nočejo s konja 

“Do sedaj sem imela zelo pozitivne odzive ljudi, pri nekaj otrocih v začetku malo joka, predvsem zaradi ločitve otrok od mame. Kasneje pa niso želeli s konja,” pojasnjuje. Dodaja, da je hipoterapija res sprosti tako telo kot duha: “Še tako napet uporabnik, ki pride na konja, odide sproščen in svet je res lepši s konjevega hrbta.”